Znanstvena »očeta« Louise Brown, embriolog Robert Edwards in ginekolog Patrick Steptoe, danes že oba pokojna, sta uspeh na področju umetne oploditve doživela po desetih letih prizadevanj. Zdravnikoma je leta 1969 uspela prva oploditev jajčne celice po postopku in vitro. Devet let kasneje sta se nanju obrnila John in Lesley Brown, ki sta si pred tem devet let zaman prizadevala spočeti po naravni poti.

Delavski par za zdravljenje neplodnosti ni imel denarja, ko pa je John zadel 800 funtov na priljubljenih športnih stavah, se je par denar odločil investirati v šele pred kratkim razvito umetno oploditev. Edwards, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za medicino, in Steptoe sta Lesley Brown odvzela jajčno celico, jo oplodila v epruveti in jo materi z operacijo znova vstavila.

»Dokler ni bila nekaj mesecev noseča, sploh ni vedela, da gre za popolnoma novo metodo, ki ni še nikoli prej delovala,« je za nemško tiskovno agencijo dpa o svoji leta 2012 preminuli materi povedala Louise Brown.

Super dojenček

Kričeča Louise je luč sveta ugledala po 38 tednih nosečnosti, 25. julija ob 11.47, v bolnišnici Oldham blizu Manchestra. Tabloid Daily Mail, ki je pridobil ekskluzivne pravice za objavo zgodbe o prvem dojenčku iz epruvete, jo je označil za »super dojenčka«, o »dojenčku iz epruvete« je takrat govoril cel svet. Ko sta mati in hči zapustili bolnišnico, je dom Brownovih oblegalo več kot 100 novinarjev, družina je prejela nešteto čestitk.

A vse prejete pošiljke niso bile dobronamerne. V paketu, ki ga je poslala skupina katoliških skrajnežev, sta bila plastični zarodek in razbita epruveta, se v svoji avtobiografiji spominja Brownova. Mlada družina je bila deležna tudi drugih napadov. Vatikan je komentiral, da bo imelo rojstvo Louise zelo hude posledice za človeštvo, liverpoolski katoliški škof pa ga je označil za moralno napačno.

Ves čas v medijski pozornosti

Brownova sta odgovorila z ofenzivo in z deklico, ki je ob rojstvu tehtala 2600 gramov in merila 49 centimetrov, križarila po televizijskih studiih in pogovornih oddajah. Par je namreč želel vsem pokazati, da je Louise povsem normalen otrok. Nato sta se umaknila od oči javnosti, da bi deklici omogočila normalno življenje.

A Louise Brown je kljub temu še danes zvezda. »Nikoli nisem poznala nič drugega. Medijska pozornost je zmeraj enaka, če ne prej, ob vsakem rojstnem dnevu.« Brownova tako redno nastopa na različnih dogodkih. Letošnjo prireditev ob njenem rojstnem dnevu je v Barceloni obiskalo okoli 12.000 zdravnikov, februarja lani je nastopila v Evropskem parlamentu.

Tokratni rojstni dan je izkoristila tudi za poziv staršem, ki si želijo otrok, a ne morejo spočeti po naravni poti, naj se ne bojijo oploditve in vitro. »Če je moja mati zanosila takrat, lahko danes to uspe vsaki. "Če boste vztrajni in boste verjeli, lahko dejansko deluje,« je Brownova dejala v ponedeljek ob odprtju razstave ob njenem rojstnem dnevu v londonskem Muzeju znanosti.

Angležinja kljub temu živi običajno življenje. Oba sinova je spočela po naravni poti, z družino živi v Bristolu, dela v pisani špedicijskega podjetja. Kot pravi, si včasih želi še enega otroka in če bi se zanj odločila, bi, če bi bilo potrebno, do njega prišla tudi z umetno oploditvijo.

Oploditve z biomedicinsko pomočjo

Postopki zunajtelesne oploditve, ki so se od pionirskih časov izboljšali in se še vedno razvijajo, sodijo pod okrilje oploditve z biomedicinsko pomočjo, kamor med drugim štejemo oploditev znotraj telesa oz. inseminacijo.

V okvir postopkov zunajtelesne oploditve poleg klasične oploditve in vitro, kar pomeni, da semenčice same oplodijo jajčno celico, šteje tudi metoda ICSI, ko v jajčno celico porinejo semenčico, če je kakovost semenčic premajhna. Ta metoda je leta 1992 prvič uspela skupini belgijskih znanstvenikov in predstavlja preboj pri zdravljenju hude moške neplodnosti.

Po postopkih zunajtelesne oploditve se po podatkih britanskega časnika The Guardian v nekaterih državah rodi med tri in šest odstotkov vseh otrok.

V Sloveniji se jih glede na podatke izpred petih let, ko smo praznovali 30. obletnico prve nosečnosti po postopkih zunajtelesne oploditve, rodi nekaj več kot štiri odstotke. To Slovenijo uvršča v sam evropski vrh. V Sloveniji zdravstvena blagajna plača šest postopkov zunajtelesne oploditve in še nadaljnje štiri za vsako rojstvo.