»Dejstvo je, da ZOPNI že od njegove uveljavitve spremljajo številni ustavnopravni in sistemski pomisleki ter kritike – ustavna odločba tako vsekakor pomeni korak naprej k jasnosti. Vendar velja izpostaviti, da se tožilstvo v zadnjem času sooča s premalo pretehtanimi zakonskimi rešitvami, kar otežuje izvajanje naših pristojnosti. V nestabilnem normativnem okvirju nam je namreč oteženo postopanje, zato si kot organ pregona želimo učinkovitejšega nabora ukrepov – takšnih, ki bodo vzdržali ustavnopravno presojo. Ker je področje izvajanja kazenskega prava izjemno pomembno z vidika varstva človekovih pravic, je toliko bolj na mestu, da so sprejete zakonske rešitve, katerih ustavnost ne bo sporna, sploh v primerih organizirane, bančne in gospodarske kriminalitete,« so še zapisali. mfr
Tožilci si želijo boljših zakonov
Z vrhovnega državnega tožilstva so sporočili, da so se seznanili z odločitvijo ustavnega sodišča, da se zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) ne sme uporabljati za primere, ko so bila kazniva dejanja izvršena oziroma premoženje pridobljeno pred njegovo uveljavitvijo konec novembra 2011. Kot so zapisali, odločba prinaša dolgoročne in bistvene posledice na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora v sklopu civilnega postopka. Konkretnih posledic na posamezne zadeve pa še ne morejo oceniti, dokler odločbe vsestransko in temeljito ne proučijo.
