Štirje slovenski prvoligaši bodo jutri odprli drugi krog kvalifikacij za evropsko ligo. Favorita za napredovanje sta Olimpija in Maribor, medtem ko Domžale in Rudar čaka zahtevnejša naloga.

Olimpija po prepričljivo zmago

Severnoirski prvak Crusaders prihaja v Stožice kot naročen, da Olimpija po spodletelem začetku sezone naposled zabije gol in s prepričljivo zmago umiri napeto ozračje po seriji neuspešnih predstav. Ljubljančani ne bi smeli imeti nobenih težav z napredovanjem, saj je Crusaders neambiciozen evropski palček, ki ne bi bil konkurenčen niti v slovenski ligi. Da gre za amatersko moštvo, razkriva že podatek, da ga je bolgarski prvak Ludogorec v kvalifikacijah za ligo prvakov odpihnil z razliko v zadetkih 9:0, v strelih pa je bilo 35:10. Na povratni tekmi je zmagal z rezervisti.

Crusaders je v Ljubljano prispel brez najboljšega klubskega strelca vseh časov, saj bo Jordan Owens zaradi poškodbe ahilove tetive počival vsaj šest tednov. Da bo naloga za Olimpijo še enostavnejša, je Crusaders zapustil prvi strelec minule sezone Gavin Whyte. Severnoirski prvak se je letošnje evropske avanture lotil tako neresno, da se je branilec Sean Ward šele po polomu z Ludogorcem vrnil z medenih tednov, kapetan Colin Coates pa je bil medtem na poletnem oddihu z družino. Na specializiranem nogometnem portalu Transfermarkt ima tržno vrednost le 34-letni Mark McChrystal (75.000 evrov). Od leta 1967, ko se je klub prvič uvrstil v evropska tekmovanja, je napredoval le dvakrat, ko je izločil zdaj že propadlega litovskega prvoligaša Ekranas in estonsko moštvo Levadia.

Cruseders se bo v Ljubljani večino časa branil, saj nima dovolj kakovostnih igralcev, da bi prevzel pobudo na igrišču in organizirano napadal. »Pričakujemo, da bomo dolgo časa brez žoge. Olimpija ni tako močna kot Ludogorec, a ima veliko višji proračun kot mi. Vseeno imamo precej možnosti za napredovanje. Pred povratno tekmo v Belfastu bi radi ostali v igri za nadaljevanje evropske poti,« se nadeja povratnik v ekipo Sean Ward.

Čikura živahna, bolje igra v gosteh

Tehnično sposobni. Radi preigravajo preko krilnih igralcev. Irakli Bughridze. Irakli Lekvtadze. In napadalec Giorgi Gabedava. Majhni, izredno živi, radi imajo žogo. Ena na ena. Gruzijski princip nogometa. To že točno desetletje goji Soso Pruidze, ki vodi moštvo samih Gruzijcev z bošnjaškim vratarjem Dinom Hamzićem. Kot živahne in napadalne je druge letošnje evropske tekmece opisal Darko Milanič pred včerajšnjim odhodom v vroči Tbilisi, kjer bo jutri vijoličaste gostila Čikura. Ta sicer prihaja iz Sačhere, ime pa je dobila po reki, ki teče skozi kavkaški kraj s približno sedem tisoč prebivalci s stadionom za dva tisoč gledalcev.

Čikura ima sicer častitljivo 80-letno zgodovino, vendar se je v prvo gruzijsko ligo prvič uvrstila leta 2007, a nato takoj izpadla, dokler se ni leta 2012 učvrstila kot konkurenčen, evropski gruzijski prvoligaš. V zadnjih šestih sezonah so trikrat osvojili četrto mesto, enkrat drugo in po treh zaporednih finalih lani naposled osvojili gruzijski pokal ter hkrati štirikrat nastopili v Evropi. V krstni sezoni 2012 so izločili lihtenštajnski Vaduz, v drugi makedonski Horizont in turški Bursaspor, dokler niso naposled dosegli najboljšega uspeha prejšnji teden, ko so v Izraelu s precej izkušeno postavo (27,2 leti povprečna starost), ki jo vrednotijo na približno tri milijone evrov, izločili favoriziran Beitar Jeruzalem (1:2). Uspel jim je preobrat, ki pa ga gradijo tudi na tradiciji: Čikura ima nekoliko neobičajno boljše rezultate v gosteh, kjer je v osmih tekmah izgubila le enkrat, v Tbilisiju pa kar štirikrat.

Najprej so si vijoličasti bolj želeli prav Gruzijce, vendar je po izločitvi Beitarja Milanič poudaril, da so mnenje nemudoma spremenili, saj se je očitno poznalo, da je Čikura v dobri formi zaradi prvenstvenega ritma: po 18. krogih koledarsko organiziranega prvenstva je trenutno na četrtem mestu. Ni pa obračun v Tbilisiju popolna neznanka: Maribor je na stadionu Mihaila Meškega že igral leta 2009, ko je tam remiziral z WIT (0:0), ki ga je nato izločil, s Čikuro pa so predlani igrali že na pripravljalni tekmi v Bakovcih (2:2).

Potovali so več kot pol dneva

Nogometaši Domžal so na tekmo drugega kroga kvalifikacij za evropsko ligo odpotovali že včeraj. Razumljivo, saj jim je pot v 3700 kilometrov oddaljeno rusko mesto Ufa, kjer se bodo pomerili proti istoimenski ekipi, vzela več kot pol dneva. Za ruskega prvoligaša je letošnji nastop v Evropi premierni in hkrati tudi precej nenadejan. Mesto v kvalifikacijah mu je namreč pripadlo navkljub temu, da je prejšnjo sezono prvenstvo sklenil na šestem mestu. Za to se lahko zahvali zmagovalcu ruskega pokala Tosnu, ki je zaradi neizpolnjevanja pogojev ostal brez tekmovalne licence.

Ufa je sicer mlad klub, ki bo prvo desetletnico obstoja praznoval komaj prihodnje leto. Ustanovljen je bil na pobudo predsednika avtonomne republike Baškortostan, Rustema Khamitova, v želji, da tudi ta pokrajina dobi svojega predstavnika v elitnem ruskem prvenstvu. V prvi ruski ligi nastopa od sezone 2014/2015, od lani dalje pa je njen član tudi slovenski reprezentančni branilec Bojan Jokić. Vrednost zasedbe, ki v povprečju šteje 27 let in jo vodi 36-letni trener Sergej Tomarov, je ocenjena na 27 milijonov evrov, njen najdražji posameznik pa je vratar Aleksandr Belenov (6 milijonov evrov).

Ufa je bila največje pozornosti tujih medijev deležna julija leta 2016, ko je Manchester Cityju za dva milijona evrov prodala ukrajinskega reprezentanta Oleksandra Zinčenka. Kluba sta nato le nekaj dni kasneje sklenila še dogovor o dolgoročnem sodelovanju. »Angleži nam bodo pomagali pri razvoju komercialnih zmožnosti in vzgoji mlajših selekcij,« je tedaj razkril generalni direktor Ufe Šamil Gazizov.

Romuni bodo v Velenju favoriti

Velenjski Rudar se bo poskušal zoperstaviti favoritu iz Bukarešte – romunskemu prvaku Steaui. Najuspešnejši nogometni klub v Romuniji, ki ima v svoji vitrini pospravljenih 26 domačih in 22 superpokalnih naslovov, se na Uefini lestvici koeficientov klubov nahaja na 54. mestu, medtem ko je Rudar 304. To je klub z bogato zgodovino – leta 1947 ga je ustanovila romunska armada, v času delovanja pa je večkrat spremenil ime. Nazadnje leta 2004, ko so bili obtoženi ilegalne uporabe imena Steaua Bucharest, pri čemer se je lastnik kluba moral zagovarjati na sodišču. Poleg tega je tudi prvi klub iz vzhodne Evrope, ki je osvojil ligo prvakov. To se je zgodilo leta 1986, ko je bil v finalu boljši od Barcelone.

Steaua ima najštevilčnejšo navijaško bazo v Romuniji, kjer uživajo 42-odstotno državno podporo. Veliko navijačev jih spremlja tudi na gostovanjih po vsej Evropi. V svojih vrstah ima osem reprezentantov, od tega tri romunske, sicer pa kar petnajst domačih igralcev in le sedem tujcev. Moštvo od leta 2017 vodi nekdanji romunski reprezentant in igralec kluba Nicolae Dică. Njihova začetna enajsterica je vredna približno  15 milijonov evrov in v povprečju šteje 26 let, skupna vrednost ekipe znaša okoli 25 milijonov evrov, na drugi strani pa je vrednost Velenjčanov skoraj sedemkrat manjša.

V prejšnji sezoni se je FCSB uspelo prebiti do kvalifikacijske končnice v ligi prvakov, nato so morali sezono nadaljevati v evropski ligi, kjer so obstali v skupinskem delu. Red Blues prihajajo v Velenje s slabo popotnico, saj so izgubili prvo tekmo v državnem prvenstvu proti Astri Girgiui, ki je bila boljša z 1:0. Medtem ko je taktika knapov, da bi čim kasneje prejeli zadetek, želijo romunski prvaki dvome o potniku v 3. krog kvalifikacij razbliniti že na prvi tekmi.