Težko sem se odločila, da bom oddajo sploh spremljala, priznam. Samo »poklicni deformaciji« se moram zahvaliti, da sem zdržala do konca. Ni mi žal. Zdaj vem, s katerimi miti se moram spopasti in katera stališča zamenjati. Ste jo tudi vi gledali? Ne vsi? Potem bom nekatera spoznanja delila z vami.

Najprej me je presenetilo dejstvo, da obstajajo »obrtno, in sicer rahlo zaplankani« zgodovinarji, oprostite, »kruhoborci«. »Kolegi Repe, Pirjevec in drugi še vedno tiščijo glavo v pesek in živijo v starih časih. To je brezupna patologija,« nam Dežman neskromno in netaktno deli svoj prav. Domnevam, da bi se omenjeni zgodovinarji morali obrniti k Cerkvi, tako kot se je on.

Nato me je osupnila resnica (Dežmanova, da ne bo pomote): »Slaboumne izjave o kolaboraciji z okupatorjem so odveč, saj se niso strinjali z njegovimi cilji. (Prisegli so mu verjetno kar tako, op. a.) Za orožje so prijeli samo v skrajni sili, da so se zaščitili pred rdečo nevarnostjo.« Občudovanja vredna objektivnost, se strinjate? Pri partizanih je bila kolaboracija z boljševizmom večji problem. Ubili pa so več Slovencev kot okupatorjev, več neoboroženih kot oboroženih ljudi in več po vojni kot med njo. Presodite, kdo je (po Dežmanovo) v naši bližnji zgodovini zločinec. In kdo nam hoče čisto izničiti naš ponos, narodnoosvobodilni boj.

Iskreno verjamem, da ima vsak človek pravico do dostojnega pokopa in groba. Dežman ugotavlja, da brezverni komunisti še za lastne partizane niso poskrbeli. Tudi partizanski katoliški grob so z nekim ukrepom »zradirali«… »Tuljenje« ob prekopavanju kosti pa kaže na strah, da ne bi prišlo na dan, da niso mislili nikogar pokopati. Ta ateistični (komunistični) pokop je po njegovem prepričanju zelo podoben izjavi kardinala Rodeta. Se še spominjate, kaj je rekel o mrtvih, ki jih ateist »vrže v kante«?

Katera uničevalna koncentracijska taborišča so bila za Slovence v vseh treh totalitarnih režimih najhujša? Motite se, niso bila ta v tujini, ampak Šentvid pri Ljubljani in Teharje. »Tako to je.« Ste vedeli? Tudi na Štajerskem je bila kolaboracija. Združenje borcev za vrednote NOB pa je društvo norcev. (Nič ni čudnega, da prepovejo snemanje kakšne proslave.)

Predlagam, da naši evropski poslanci dosežejo revizijo evropske zgodovine, vsaj za čas druge svetovne vojne. (Revizija je menda nekaj čisto normalnega v zgodovinski stroki.) Naj se končno zapiše, da so bili zavezniki agresorji, Hitler in vsi njegovi kolaboranti pa tragična žrtev. Še predsednika Macrona naj opozorijo, da je skrajni čas za preiskavo in kaznovanje zločinskih povojnih pobojev v Franciji.

Na koncu me zanima, ali se Jože Dežman zdaj sramuje svojega strica Tončka. Nekoč mu je sorodstvo prinašalo privilegije, pravi. Zdi se mi, da mu jih zdaj, ko je »dozorel«, daje nekdo drug. Samo pravi veter je treba ujeti, kajne?

Polona Jamnik, Bled