Turistična Bela krajina se zadnja leta vse bolj razvija in ne sloni več zgolj na reki Kolpi. »Oddih že dolgo ni več le poležavanje na soncu in preživljanje prostega časa brezdelno, ampak je odkrivanje novega, izobraževanje, učenje. Obiskovalcem tako dajemo možnost sodelovanja na različnih predavanjih, delavnicah, lahko si denimo sami izdelajo kaj iz lanu, spoznajo polstenje volne, pečejo belokranjsko pogačo, spoznavajo naravne in kulturne danosti Bele krajine,« pripoveduje Gregor Jevšček, vodja oddelka za razvoj in promocijo turizma pri Razvojnem informacijskem centru (RIC) Bela krajina. Na ta način, kot pravi, privabljajo obiskovalce, ki si želijo nekaj več in bodo tudi zapravili nekaj več, hkrati pa turističnim ponudnikom odpirajo možnosti za podaljšanje sezone tudi zunaj poletnih mesecev.

Vse več ponudb luksuznega kampiranja

Belokranjski ponudniki v kampih vse bolj sledijo tudi svetovnemu trendu luksuznega kampiranja, tako imenovanega glampinga. Idilično okolje nekdanjega gradu v naselju Krasinec s sedmimi glamping hiškami in tremi luksuznimi šotori, imenovano Glamping resort Kolpa, je med drugim »odkrila« družina De Hingh iz Nizozemske. »Prvič smo v Sloveniji in želeli smo jo spoznati iz različnih zornih kotov, tako smo bili v Savinjski dolini, kakšen teden bomo tukaj, nato smo namenjeni še v Koper,« pravi nasmejana Estelle de Hingh. »Tukaj je prečudovito, ni gneče. Otroka se kopata v naravnem bazenu, včeraj smo bili tudi na Kolpi, plavali smo, vozili s kanuji, morda gremo jutri še na rafting.«

Tudi udeležencev mladinskega tabora protestantske cerkve iz Ljubljane, ki počitnice preživljajo v kampu Stari pod v Adlešičih, slabo vreme včeraj ni motilo, da ne bi uživali v družabnih igrah in veslanju po Kolpi. Po besedah Tončke Jankovič, vodje družinskega kampa, goste sprejemajo od aprila pa tudi do novembra, odvisno od sezone. Prostora imajo za 50 šotorov, po potrebi se prilagodijo tudi večjim skupinam. Prav na račun treh glamping hišk se njihova sezona, s katero so za zdaj zadovoljni, podaljšuje tudi zunaj poletja.

Podobno kot v Starem podu je te dni tudi v družinskem kampu Bela krajina v Podzemlju prostih še nekaj kotičkov za šotorjenje ob Kolpi, medtem ko so bile mobilne in vse bolj priljubljene keltske hiške večinoma zasedene. Kot pravi vodja kampa Petra Pešelj, je kamp kljub trenutno muhastemu vremenu dobro zaseden. »Opažamo trend šotorjenja in iskanja glamping ponudbe. Tudi kampi po svetu delajo za to, da imajo možnost luksuznih namestitev v naravi. Naša reka Kolpa je nedvomno idealna za takšen oddih.« Po besedah Renate Martinčič, generalne direktorica direktorata za turizem, se Bela krajina razvija premišljeno in usklajeno s slovensko strategijo razvoja turizma, torej kot avtentična destinacija za zahtevnega gosta.

Poskrbijo tudi za aktivnosti v deževnih dneh

Pomembna dodatna ponudba v Beli krajini so od letos tudi električna kolesa. Tako imajo v metliškem hotelu Bela krajina na voljo deset električnih koles, v Adlešičih, na Vinici ter v Starem trgu pa še petnajst. Kolesa izposojajo brezplačno in tudi vrniti jih je mogoče na kateri koli točki. Po besedah Borisa Grabrijana, direktorja Krajinskega parka Kolpa, gre za trajnostni projekt, podprt z evropskimi sredstvi. »Navdušenje je veliko. Ko bo zadeva v polnosti zaživela, pa vemo, da bo koles premalo. Na vsaki točki bi potrebovali vsaj pet koles, da si jih lahko denimo izposodi celotna družina. Vse točke bomo opremili tudi s polnilnimi postajami in načrtujemo, da bi jih opremili še s polnilnicami za avtomobile.«

Da bi imeli gostje v Beli krajini, ki jih je bilo lani 30.000 oziroma 30 odstotkov več kot leto prej in so ustvarili 71.800 nočitev, tudi v deževnih dneh kaj početi, je RIC skupaj s ponudniki oblikoval projekt Odprta vrata Bele krajine. Dvaindvajset ponudnikov v določenem vrstnem redu skozi ves teden odpira svoja vrata obiskovalcem, ti pa sodelujejo pri raznih delavnicah, spoznavajo kulturno dediščino v muzejih, galerijah, pečejo belokranjsko pogačo, degustirajo medene izdelke, vino. Drugi projekt je Okusi Bele krajine, ki poteka ob koncih tedna v štirih priznanih belokranjskih gostilnah, kjer obiskovalci spoznavajo belokranjsko gastronomsko ponudbo.