Dežmanovo mesarjenje zgodovine, njegovo govoričenje brez pravega smisla in nedokončane, kot kost vržene misli govorijo tudi o stanju duha na javni RTV. Ta bi morala zelo tankočutno preprečevati vse žaljive in hujskaške nastope, kakršen se je zgodil v najelitnejšem predvajalnem času. Zgodovina je stvar resnih ljudi, ne pa konvertitov, ki se postavljajo v položaj razsodnikov in delilcev resnice. Že zdavnaj bi morali v slovenskem parlamentu končati to obdobje tudi z ustreznim zakonom, ki bi preprečil oživljanje čaščenja kolaboracije, izdaje lastnega naroda, sodelovanja z okupatorjem. Vprašajte na primer Francoze, kako se to dela, brezplačno vam bodo pokazali, kam spadajo; povprašali vas bodo tudi po zdravju ob vašem enačenju zločinov v drugi vojni.

Vrnimo zgodovino končno v strokovne ustanove, ljubiteljskim iskalcem grobov pa naj država omogoči tudi iskanje mnogih neznanih partizanskih grobov in pa iskanje v internaciji pogubljenih izdanih Slovencev. Kdo jih je že dal na spiske?

Srečo Knafelc, Krvava Peč