Inšpektorat za javni sektor ministrstva za javno upravo je ugotovil, da je Štiblar Kisićeva v letu 2016 izpolnila pogoje za upokojitev, nato je 26. aprila 2016 s takratno predsednico sveta inštituta Darinko Miklavčič podpisala dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, s katerim ji je bilo podaljšana zaposlitev za eno leto. Po tem datumu dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja nista podaljšali, saj je bila Štiblar Kisićeva vmes imenovana za polni mandat na mestu generalne direktorice inštituta.
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 je v prehodnih določbah uredil, do kdaj najkasneje preneha delovno razmerje javnim uslužbencem, ki so izpolnili pogoje po takšnem zakonu iz leta poprej. V primerih, ko delodajalec niti do izteka dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja iz objektivnih razlogov ni mogel organizirati delovnega procesa, bi lahko pogodbo o zaposlitvi podaljšal najdlje do 31. decembra 2017, navaja inšpektorat v zapisniku, ki je bil izdan julija letos.
Onkološki inštitut je sicer ocenil, da je bila pogodba o »zaposlitvi za določen čas za opravljanje del in nalog generalne direktorice z dne 8. avgusta 2016, ki je bila sklenjena kot posledica mandata za opravljanje funkcije generalne direktorice, sama po sebi zadosten pravni temelj za nadaljevanje delovnega razmerja generalne direktorice, v skladu s podeljenim mandatom«. Zaradi tega na inštitutu niso videli razloga oz. podlage za podaljšanje dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja.
Zakon ni razlikoval med mandatnimi in nemandatnimi delovnimi mesti
A je inšpektor opozoril, da zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 ni razlikoval pogodb o zaposlitvi za določen in nedoločen čas kot tudi ne vrst delovnih mest, za katere se sklepa pogodba o zaposlitvi, torej mandatnih in nemandatnih delovnih mest. Takšnega razlikovanja tudi ni vseboval niti tovrstni zakon za naslednje leto, določbe teh zakonov pa so veljale za vse javne uslužbence, torej tudi za vse javne uslužbence na mandatnih mestih in ki so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Inšpektor niti ni upošteval mnenja inštituta, da je bil zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 sprejet šele po sklenitvi dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja (z dne 26. aprila 2016) in po sklenitvi pogodbe za opravljanje dela generalne direktorice 8. avgusta 2016 ter da tako ne more imeti retroaktivne veljave.
Kot je poudaril inšpektor, je treba v tem primeru upoštevati, da je v času sklenitve pogodbe za opravljanje dela generalne direktorice veljal zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016, ki je določal, da se je lahko dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja sklenil za največ eno leto. Tovrstni zakon za naslednje leto je bil sprejet 22. decembra 2016 in je začel veljati z začetkom leta 2017, na njegovi podlagi pa bi lahko podaljšali sklenjeni dogovor za obdobje od 25. aprila 2017 do 31. decembra 2017, je sklenil inšpektor.
Prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za upokojitev (z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za določen čas), torej ni bilo uvedeno šele s sprejetjem zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 ter tako nima retroaktivnega učinka, ampak so določbe o tem obstajale že v letu 2016, je poudaril inšpektor.
To pomeni, da bi predsednica sveta inštituta lahko dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja s Štiblar Kisićevo podaljšala najdlje do konca lanskega leta, pred tem datumom pa bi ji morala izdati akt o prenehanju delovnega razmerja, je sklenil inšpektor.
