Primož Roglič je po trinajstih tekmovalnih dneh Toura četrti v skupnem seštevku rumene razvrstitve. Sijajno, čeprav se po zadnjih urah od 53 na cesti ni zgodilo nič posebnega. Napredovanje ni posledica trinajstega dne na cesti, ki je minil ob lizanju ran po alpskih epopejah. V sprinterskem zaključku je tretjič ponovil šov Peter Sagan. Trinajsti dan Toura je Vincenzo Nibali, veliki up ekipe Milana Eržena in športnega direktorja Gorazda Štanglja, četrti po Alpe d'Huez, zvečer v bolnišnici v Grenoblu zaradi počenega desetega vretenca moral podpisati slovo.
Po etapi, ki jo je Nibali v hudih mukah še zmogel in celo pomagal Primožu Rogliču zmanjšati časovni zaostanek, je tudi Štangelj medijem razlagal o trku z motoristom. Šele družbena omrežja so kasneje razkrila, da je Nibali s krmilom zataknil za pas za nošenje fotoaparata, s katerim je navijač mahal preblizu kolesarja. Morskega psa ja tako tragično zvilo in katapultiralo na tla.
Direktor Toura Christian Prudhomme zaman poziva navijače k spoštovanju, karavana v najbolj izpostavljeni športni zvrsti do zunanjega človeškega faktorja gre naprej. Seveda je bila žalost v ekipi Bahrain Merida, prvi ekipi na svetovni ravni, ki jo na Touru vodi Slovenec, razumljiva. Milijonski vložki v kapetana so šli v nič zaradi ene anonimne fotografije nezrelega navdušenca. Kristijan Koren, ki se bliža 30.000 kilometrom na Touru, je kljub poškodbi gležnja na trasi Roubaixa in hudim oteklinam vztrajal čez Alpe samo zaradi kapetana. »Brez številke 51 ne bo veselja. V veliko čast mi je bilo voziti z njim dvanajst dni. Upam, da se čim prej vrne. Močnejši,« je hudo Kristijanu Korenu.
Brez Nibalija je Roglič sicer pridobil eno mesto, a karavana je izgubila enega najbolj prepoznavnih mož, Roglič pa morda zaveznika. Z odsotnostjo Morskega psa je karavana izgubila šov, ki ga je vedno obetal zaradi napadalnega sloga. Še posebno v tretjem tednu je bil domala edina predvidljiva grožnja nebeškim. Bardet, Quintana in Landa obetajo nekaj akcije v Pirenejih, a za Sky so veliko bolj taktično predvidljivi. Med vodilno četverico sta dva z izkušnjami (Froome, Dumoulin), ki sta letos že vozila tritedenski Giro in nad njima visi meč negotovih posledic utrujenosti, in dva novinca v boju za tritedenske dirke (Thomas, Roglič).
Primož Roglič je velika uganka. K temu, vsekakor načrtno s klubsko strategijo ekipe, nekaj prispeva tudi sam. Skoraj ni dosegljiv za izjave. Niti na klubski strani ga ne izpostavljajo. Ob tem je treba vedeti, da je Tour medijsko najbolje pokrita dirka in vijuganje v anonimnost ni lahko. Športni direktor Frans Maassen na klubski strani LottoNl-Jumbo takole opisuje trinajsto etapo: »Dobro smo se prebili. Brez sprinterja Groenewegena smo vse moči usmerili v zaščito Primoža in Stevena (Kruijswijka). Še vedno nam je hudo, kako blizu zmage je bil poskus Stevena na Alpe d'Huez. Smo že usmerjeni v sobotni zaključek. Ta dan bo znova dan D. Morali bomo biti popolni.«
Primoža Rogliča smo z Alpe d'Huez našli le v eni kratki izjavi. Bil je originalno preprost. Na vprašanje, kako je doživel legendarni klanec, je pripomnil, da ne ve, kaj naj reče, da je bil velik boj in da je želel čim prej privoziti do vrha. »Le klanec je bil malo predolg.« Na vprašanje o nadaljevanju Toura je ponovil mantro: »Bomo videli. Še dolga je do Pariza. Še naprej se bom osredotočal dan za dnem.« Rogla »originale«! Kot je Roglič med vrsticami omenil že na dirki po Sloveniji, kjer so ga seveda oblegali z vseh strani, je doma potrpel, na Touru pa se bo temu sklopu skoraj nepogrešljivih obveznosti ob kolesu poskušal izogniti. Strategija ima smisel. V tem času sicer ne skoči iz vsakega medija, a prihrani ogromno energije, kar se na tako dolgi tritedenski dirki sešteva. Ta sklop sta vedno poudarjala njegova predhodnika Tadej Valjavec in Jani Brajkovič. Najtežja dirka na svetu veliko bolj sesa energijo, tudi ko nisi na cesti. Mirna glava, sreča, jekleni živci, motivacija je osnova. Velikim zvezdnikom, že vajenim tovrstnih stranskih protokolov, je lažje. Tom Dumoulin je lani dobil priznanje za medijem najprijaznejšega kolesarja. Že pri dvojcu Thomas in Froome je glede pozornosti in obveznosti jasno, da je v Skyu delitev pozornosti voda na mlin drugim. Geraint Thomas mora po etapi opraviti še kup obveznosti (oblačenje rumene majice, novinarska konferenca, dopinška kontrola), naslednji se v cilju že lahko mirneje prepustijo običajnemu ritualu dneva za regeneracijo. Tako je tudi razumljivo, da se po legendarni etapi na Alpe d'Huez Primož Roglič na družbenih omrežjih ni sam zahvalil za izjemen sprejem na četrtem ovinku, ampak je to v njegovem imenu z »zgodovinskim vzdušjem« naredila njegova Lora. Zaželela je še veliko slovenskih ovinkov.
