Po čudovitem začetku tedna z zmago v Rusiji in sprejemu nogometašev v Elizejski palači, ko se je Emmanuel Macron čutil eno s Francozi, se je francoski predsednik v zadnjih dneh nenadoma znašel na povsem drugem bregu. Prišlo je namreč na dan, da je ravnal, kot da bi bil s sodelavci nad zakoni. Dva meseca in pol se ni primerno odzval na nasilje sodelavca, ki mu kot odgovorni za varnost ves čas (dobesedno) stoji ob strani.
Pojavil se je videoposnetek, ki kaže, da je 1. maja letos Alexandre Benalla, tudi namestnik šefa predsednikovega urada, oblečen v policista, brutalno pretepel enega od prvomajskih demonstrantov, ki se ni branil. Škandal je že to, da se je 26-letni Benalla, ki ni imel pooblastil za to, da bi vzpostavljal red in mir, infiltriral med policiste in si nezakonito prilastil njihovo vlogo. V Elizejski palači so mu dali dovoljenje, da je na demonstracijah opazovalec, zato je menda imel policijsko čelado. A ni imel pravice nositi policijskega traku. Sami policisti so bili šokirani tudi nad njegovo brutalnostjo. Šele v petek so Benallo zaprli, potem ko je še v ponedeljek pred kamerami vodil varovanje nogometašev ob njihovem obisku pri Macronu v Elizejski palači.
Težava – vedel, a molčal
Za Macrona je težava predvsem to, da so v Elizejski palači zadevo ob njegovi vednosti in najbrž na njegovo zahtevo dva meseca in pol prikrivali. Sicer so Benallo dva dni po prvomajskem incidentu suspendirali za 15 dni (suspenz pravega policista bi za isto dejanje trajal vsaj eno leto). A ni bilo nobene ovadbe. Opozicija je oživela. V skupščini zahteva prihod premierja in notranjega ministra. Zlasti je ogorčen vodja radikalne levice Jean-Luc Mélenchon, ker naj bi ob uradni policiji obstajala še vzporedna policija. »To pomeni, da nimamo pravne države,« pravi. Macron je tarča kritik, ker niti v zadnjih dneh, ko je zadeva prišla v javnost, ni takoj odločno ukrepal. Celo zavrnil je, da bi jo komentiral. Macronov precej neprepričljivi predstavnik za medije pa je dan pred aretacijo razlagal, da je Benalla ob 15-dnevnem suspenzu maja dobil celo zadnji opomin pred odpustitvijo. To ni pomirilo medijev in opozicije.
Povožene obljube
Macron pa je ves čas obljubljal, da bo vladal vzorno. »Hočem, da bo javno življenje moralno in odgovorno,« je zapisal v svoj volilni program. A očitno je veliko manj moralno pokončen in dosleden kot marsikateri njegov predhodnik. Menda gre za to, da je Macron navajen delati z majhnim krogom ljudi, ki jim močno zaupa, od katerih veliko zahteva, a jih je pripravljen tudi sam ščititi. Tak njegov sodelavec, ki ga Macron zdaj ni hotel pustiti na cedilu, je bil od leta 2016 Benalla. Ko je zelo dobro organiziral varnost na predvolilnih zborovanjih, se je zbližal s predsedniškim kandidatom in njegovo soprogo. Začel ju je spremljati povsod, tudi na počitnice. Z njima je med drugim smučal, kolesaril in igral tenis. Opozorila, da zna biti Benalla impulziven in agresiven, niso zalegla. Zdaj, ko je škandal izbruhnil, Elizejska palača pa je reagirala klavrno, so na predsednika jezni tudi poslanci njegove stranke.
