Britanska modna hiša Burberry je, da bi zaščitila svojo blagovno znamko, v zadnjem letu uničila za 32 milijonov evrov oblačil, modnih dodatkov in parfumov. In ko pravimo uničila, mislimo uničila. V ognju so končali dva tisoč evrov vredne torbice ter njihovi znameniti in prav tako več tisoč evrov vredni plašči, vse to pa zato, da ne bi izgubili vrednosti. Ali kot pravijo pri Burberryju, zato, da nezaželeni izdelki oziroma izdelki, ki so ostali iz prejšnjih sezon, na koncu ne bi bili ukradeni ali prodani za nizko ceno.
»Pri Burberryju smo uveljavili skrbno premišljene postopke, da bi zmanjšali odvečno zalogo izdelkov, ki jih proizvajamo. Ko je uničenje izdelkov potrebno, pa to storimo na odgovoren način in še naprej iščemo rešitve, s katerimi bi zmanjšali količino naših odpadkov,« so pojasnili v obvestilu za javnost, potem ko so prišle na dan številke iz njihovega letnega poročila, ter poskušali pomiriti duhove z obrazložitvijo, da oblačila uničujejo na okolju prijazen način, energijo, ki nastane med izgorevanjem, pa ulovijo.
Uničujejo, da bi ostali luksuzni
Burberry je, kot je razkril Times, v zadnjih petih letih zažgal za več kot sto milijonov evrov izdelkov, gre pa za enega od načinov, da si povrnejo status ekskluzivne blagovne znamke, potem ko so se spopadali s ponaredki, ki so v zadnjih letih zasitili trg. »To počnejo zato, da trg ne bi bil preplavljen s popusti. Ne želijo si, da bi Burberryjevi izdelki prišli v roke ljudi, ki bi jih prodajali naprej s popusti in razvrednotili znamko,« je za BBC povedala profesorica Maria Malone, ki na univerzi Manchester Metropolitan predava o modni industriji, lastniki delnic podjetja pa se sprašujejo, zakaj neprodanih izdelkov na primer niso ponudili svojim zasebnim vlagateljem.
Okoljevarstveniki in širša javnost so nad potezo Burberryja, ki je sicer poročal o petodstotni rasti dobička, ogorčeni zaradi odpadkov. »Kljub visokim cenam Burberry ne kaže nobenega spoštovanja do svojih lastnih izdelkov in do dela, ki je bilo potrebno, da so jih naredili, ter do naravnih virov, ki so jih porabili, da so jih izdelali,« so potezo modne hiše napadli pri Greenpeaceu. »Naraščanje prevelikih zalog kaže na preveliko produkcijo, namesto da bi zmanjšali produkcijo, pa zažigajo popolnoma dobra oblačila in izdelke. To je umazana skrivnost modne industrije, Burberry pa je samo vrh ledene gore.« Ta gora pa je ogromna.
Zažigal naj bi tudi H&M
Podjetje Richemont, ki je lastnik blagovnih znamk Cartier in Montblanc, je v zadnjih dveh letih moralo nazaj odkupiti za 480 milijonov evrov ur, od katerih so jih nekaj reciklirali, večino pa uničili, s podobnim ali še večjim problemom pa se spopadajo tudi nekatere trgovske hiše, ki prodajajo poceni oblačila. Švedski H&M so konec lanskega leta obtožili, da zažge dvanajst ton neprodanih oblačil na leto. V danski televizijski oddaji Operation X naj bi odkrili, da je v ognju v zadnjih petih letih končalo 60 milijonov ton oblačil H&M, novinarji televizije pa so izjavili, da so zažiganje videli na lastne oči. Pri H&M so trditve zanikali in javnost prepričevali, da uničujejo samo nevarna oblačila in oblačila z napako, sicer pa se zavzemajo za krožni princip, v katerem pomembno vlogo igrata ponovna uporaba in recikliranje. Zažiganje naj bi bilo po njihovih besedah skrajni ukrep, ki ga odobrijo samo »v zelo posebnih okoliščinah«, ko ponovna uporaba ali recikliranje ni mogoče, na primer v primeru plesni ali neprimerne kemijske sestave.
A če H&M že kdo verjame, da oblačil ne zažiga vsevprek, dejstvo, da se temu trgovskemu velikanu kopiči gora neprodanih oblačil, ostaja, številk pa ni zanikalo niti podjetje samo. Iz njihovega letnega poročila, ki je bilo objavljeno spomladi, je namreč prišla osupljiva številka: v njihovih skladiščih naj bi se nabralo za 3,4 milijarde evrov neprodanih majic, oblek in modnih dodatkov.
Lani se je H&M, ki ima po svetu 4700 trgovin, prvič v zadnjih dveh desetletjih soočil s padcem prodaje, količina neprodanih oblačil pa se je v primerjavi z letom prej povečala za sedem odstotkov. H&M izdela na stotine milijonov kosov oblačil, koliko so vredni, pa pove tudi podatek, da elektrarna v Vasterasu, kjer je bila odprta prva trgovina H&M, pridobiva energijo tako, da zažiga oblačila z napako, ki jih H&M ne more prodati. Problem pa bo očitno samo še naraščal. H&M še naprej odpira nove trgovine, prodaja pa bo še naprej padala, ker kupci oblačila vedno pogosteje kupujejo na spletu, kjer se H&M ni uspelo ustrezno pozicionirati, poleg tega pa je na trgu tudi vedno več poceni, a kakovostnih oblačil, ki postajajo mikavnejša od majic H&M za eno sezono.
