Libanon je za begunce in migrantske delavce prav posebna država. Čeprav je brez večjih težav sprejela več kot milijon sirskih beguncev, pa migrantske delavce pušča v zelo podrejenem položaju v primerjavi z domačo delovno silo. Prihod tuje delovne sile je v Libanonu močno zaželen. V državo jih večinoma iz afriških in azijskih držav pripeljejo posebne agencije, ki se povežejo z delodajalci. Z njihovo garancijo dobijo delavci vizum in po prihodu večinoma ostanejo povsem podrejeni delodajalcu, saj libanonska zakonodaja migrantskim delavcem ne daje nobenih pravic. Migrantske delavce v Libanonu in tudi v drugih arabskih državah, kjer velja sistem kafala, domače prebivalstvo pogosto obravnava precej rasistično in je polno predsodkov. »Mnogi Libanonci vidijo Sudance zgolj kot čistilce in delavce,« je za Reuters pripovedoval sudanski migrantski delavec Abdallah Afandi. Sedemindvajsetletni Darfurec je prišel v Libanon pred sedmimi leti, a vse odtlej se s ponižujočim odnosom Libanoncev do tujih delavcev ni mogel sprijazniti. Zavračali so mu dostop do plaž, zaradi barve kože pa tudi ni mogel najeti stanovanja. Afandi je zdaj dobil priložnost, da skuša te stereotipe razbiti na poseben način. Neodvisna libanonska radijska postaja Glas Libanona je namreč začela oddajati novo oddajo Ni tujec, v kateri so glavne zvezde in voditelji prav migrantski delavci. Afandi tako v eni izmed petnajstih epizod govori o svojem življenju, prav tako pa o begunski krizi intervjuja sudanskega veleposlanika v Libanonu. O tradicijah svoje domovine, njenih športnikih in znanem fotomodelu namerava v eni izmed epizod spregovoriti tudi 33-letna Etiopijka Tarikwa Bekele. Tako želi dokazati, da Etiopijci, ki so z več kot 100.000 pripadniki daleč največja populacija migrantskih delavcev v Libanonu, niso zgolj čistilke in gradbinci. »Ko bodo enkrat dojeli, da smo kot oni, nas bodo bolje obravnavali,« je prepričana Bekelejeva.

Ljudje v objektivu Libanon migrantski delavci sistem kafala Etiopija Sudan Abdallah Afandi Tarikwa Bekele