Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so že leta 2000 zastavili ambiciozen cilj, da se v svetu do leta 2030 eliminira hepatitisa B in C. To je namreč mogoče: hepatitis B je možno preprečiti s cepljenjem, hepatitis C pa učinkovito pozdraviti z novimi zdravili. V Sloveniji je z virusom hepatitisa C po oceni okuženih 6500 ljudi; pri več kot polovici so okužbo že odkrili, večina od teh ljudi je v postopku zdravljenja okužbe. Pri večini tistih, ki končajo zdravljenje, virus uspejo odpraviti.

Delež ozdravljenih bolnikov je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami sicer zelo velik – kljub temu pa moramo odkriti še približno 3000 ljudi, ki so okuženi s hepatitisom C, vendar tega ne vedo, je ob svetovnem dnevu hepatitisa izpostavila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Prvi cilj: mikroeliminacija

Nekatere skupine ljudi so bolj ogrožene za okužbo z virusnimi hepatitisi, na primer uživalci drog, hemofiliki, dializni bolniki, bolniki z odpovedjo jeter, s presajenimi organi, bolniki s HIV in drugi. Infektologi so se potem, ko so na trg prišla nova zelo učinkovita zdravila, odločili, da bodo hepatitis C najprej sistematično iskali in zdravili pri teh bolnikih. Okužbo je pri njih mogoče aktivno iskati ali pa je ta že diagnosticirana, pa zdravljenje s starejšimi zdravili ni bilo učinkovito ali pa se bolniki zanj iz različnih razlogov niso odločili. Gre za nov medicinski pristop, ki so ga pri SZO poimenovali mikroeliminacija.

Tako so pred dvema letoma v sodelovanju z Društvom hemofilikov Slovenije, kjer vodijo register bolnikov, ter centrom za hemofilijo v UKC Ljubljana na zdravljenje povabili še polovico od 106 s hepatitisom C okuženih hemofilikov, ki so se okužili z virusom hepatitisa C ob transfuzijah krvi pred letom 1993 in se niso pozdravili v obdobju zdravljenja z interferonom. Zdravljenje so uspešno zaključili vsi bolniki in tako je Slovenija prva na svetu izkoreninila hepatitis C pri hemofilikih, je ponosno povedala Mojca Matičič.

Ko bo zdravljenje zaključila še zadnja dializna bolnica, bodo okužbo izkoreninili še pri dializnih bolnikih. Pri njih so rešitev dejansko prinesla šele nova zdravila, saj jim prejšnje terapije zaradi neugodnih stranskih učinkov niso mogli dajati, je povedala.

Mikroeliminacijo v sodelovanju s specialisti različnih strok nadaljujejo tudi pri drugih prej naštetih skupinah bolnikov. Najtrši oreh so uživalci drog, pri katerih sicer virusni hepatitis v sodelovanju s centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti aktivno odkrivajo že desetletje. Načrtujejo, da bodo odkrivanje in zdravljenje hepatitisa C vključili tudi v mobilne enote, ki pomagajo odvisnikom na terenu, in jim tako približali tudi to zdravljenje.

Osnovni problem: ne poznamo okuženih

K odkrivanju okuženih so letos aktivno pritegnili družinske zdravnike, ki bodo testirali vsakogar s kakršnim koli dejavnikom tveganja okužbe ali z določenimi neznačilnimi bolezenskimi znaki, saj so ti lahko posledica okužbe z virusnimi hepatitisi. Okužbo je namreč med populacijo treba iskati aktivno, poudarja infektologinja.

Večina okuženih se okužbe ne zaveda, saj se ta pogosto ne pokaže z zlatenico in dolga leta poteka nemo. Usodne posledice se pokažejo šele 20 do 40 let po okužbi. Statistika kaže, da bo med sto bolniki, okuženimi s hepatitisom C, ki se ne zdravijo, do pet ljudi umrlo zaradi raka jeter, do 15 pa zaradi zunajjetrnih manifestacij hepatitisa.

Virus namreč lahko napade številne organe: ledvice, srčno-žilni sistem, živčevje, pojavijo se lahko spremembe na koži in drugo. Bolniki lahko bolehajo vrsto let, a vzroka za ta obolenja dolgo časa ne najdejo. V zadnjem času z virusno okužbo povezujejo tudi sladkorno bolezen tipa dva, ugotovili so tudi, da okužba lahko zniža plodnost pri ženskah v rodni dobi.

Vse to je nepotrebno, poudarja Mojca Matičič, saj lahko z zgodnjim zdravljenjem okužbe s hepatitisom C vse te smrti in težave preprečijo, že razvite posledice hepatitisa pa z zdravljenjem pozdravijo. »Prvi korak pa je odkriti vse okužene,« zaključuje infektologinja.