Spominja se, da je kot sedemletni otrok imel zlatenico po transfuzijah krvi, s katerimi so takrat zdravili to prirojeno motnjo strjevanja krvi. Potem so dokazali okužbo z virusom hepatitisa C. Do leta 1993 namreč v Sloveniji niso pregledovali krvi, ki so jo darovali krvodajalci, na hepatitis in druge s krvjo prenosljive okužbe. Hemofiliki so bili tako žrtve te okužbe. V Zavodu za transfuzijsko medicino so že v poznih 80. letih prejšnjega stoletja s pomočjo nacionalnega registra bolnikov s hemofilijo, ki ga vodijo pri društvu, odkrili vse okužene bolnike. Takrat so okužbo že zdravili, a je imelo zdravljenje z interferonom veliko neugodnih stranskih učinkov in se mnogi bolniki niso odločili zanj. Iz strahu pred depresijo je tudi Faganel odlašal z zdravljenjem. Ko se je na pobudo infektologa za to le odločil, se je znašel pri infektologinji dr. Mojci Matičič. Med zdravljenjem je šel skozi dve obdobji depresije, a ga je uspešno zaključil. »Škoda, da bi zaradi hemofilije preživel, zaradi hepatitisa pa umrl,« je povedal Faganel, ki so mu zdravniki ob rojstvu obetali, da bo živel le 15 let.
Drugi bolniki, ki so še odlašali, pa so se za zdravljenje odločili nedavno, ko jim je Matičičeva predstavila nov koncept zdravljenja okužbe. »Z novimi zdravili je postopek zdravljenja veliko bolj enostaven za bolnike, a brez osebne zavzetosti profesorice Matičič množičnega odziva bolnikov ne bi bilo,« je poudaril Faganel.
