Več kot 300 mrtvih in 2000 ranjenih je bilo v poskusu državnega udara, ki je sredi julija 2016 pretresel Turčijo od Carigrada pa vse do Karsa na njenem skrajnem vzhodu. Zarotnikom je spodletel zaradi več razlogov, med drugim jim ni uspelo onemogočiti predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki se jim je izmuznil iz hotela v Marmarisu, kjer je bil na počitnicah, in se v televizijskem nagovoru sodržavljanom zahvalil bogu, da je razkril sovražnike, ki hočejo uničiti demokratično Turčijo.
Pri tem je neodgovorjeno ostalo vprašanje vloge ruske obveščevalne službe GRU, ki naj bi prestregla podatke o napotitvi pučističnih komandosov s helikopterji proti Marmarisu in posledično prisilila zarotnike, da so udar sprožili še pred polnočjo in ne v načrtovani kasnejši uri, ko bi večina Turkov že spala in se prebudila v že deveto poseganje vojske v turško oblast od prvega državnega udara leta 1960.
Dve leti utrjevanja Erdogana
Ob zatrtem puču so Turki pristali v izrednem stanju, ki ga je Erdogan skupaj pregonom opozicijskega gibanja pod vodstvom v eksilu živečega klerika Fetullaha Gulna izkoristil za obračun s političnimi nasprotniki ter ustavne spremembe, ki so mu po nedavnih predsedniških in parlamentarnih volitvah zagotovile avtokratsko vladavino z uvedbo predsedniškega sistema in dovolj moči v rokah, da za nadaljnji obračun s političnimi nasprotniki ne potrebuje več izrednega stanja.
Izredno stanje je bilo po dveh letih od uvedbe in sedmih trimesečnih podaljšanjih včeraj ob eni uri popoldne po krajevnem času odpravljeno. Upravljanje države z vladnimi dekreti – v tem obdobju jih je izdala 32 – je sprožilo množični pregon domnevnih privržencev Gulnovega gibanja, ki so ga oblasti razglasile za teroristično. Uradna statistika v tem času navaja več kot 160.000 aretacij in 155.000 obtožnic zaradi suma teroristične dejavnosti, več kot 70.000 ljudi pa je nato končalo v zaporu, med njimi mnogi novinarji, zagovorniki človekovih pravic in opozicijski politiki. V minulih dveh letih je bilo odpuščenih 121.311 zaposlenih v javnem sektorju, med njimi okoli 7000 na univerzah. Zaprli so mnoge šole in zasebne izobraževalne ustanove, ki so jih povezovali z Gulnovim gibanjem, na udaru pa je bila tudi druga, zlasti kurdska opozicija. Groba čistka je doletela tudi medije, saj je bilo ukinjenih 70 časopisov in 20 revij skupaj s 30 založniškimi hišami, utišanih pa 34 radijskih in 33 televizijskih postaj. Po navedbah turškega novinarskega združenja je ob odpravi izrednega stanja v zaporu še vedno 143 novinarjev, z njo pa se sedanja represija nad Erdoganovimi nasprotniki ne bo bistveno omilila.
Turška vlada, ki je zdaj v predsednikovih rokah, je že sprožila razpravo o novi protiteroristični zakonodaji, ki bo vključila nekatere najstrožje uredbe izrednih razmer. Sprejete znajo biti že v ponedeljek, oblastem pa naj bi med drugim omogočile, da bodo javni uslužbenci pod sumom povezav s »terorističnimi« skupinami na udaru vsaj še naslednja tri leta.
