Po poškodbi, ki mu je vzela vid za polni dve desetletji, prvi slovenski pacient z umetno roženico dobro leto po posegu še vedno odlično vidi. »Tudi uro na koncu hodnika in še vedno se čudi, kako zelena so lahko drevesa. Po posegu je sprva hodil na preglede na manj kot mesec dni, zdaj zadostujejo pregledi na dva meseca,« pravi oftalmologinja Alja Črnej, ki se je po specializaciji izobraževala v Angliji in Ameriki in s šolanja na Harvardu k nam prenesla znanje o bostonski keratoprotezi. S sodelavci je na Harvardu dve leti preučevala, kakšen vpliv na oko ima presaditev umetne roženice in kako dolgoročno zmanjšati možnosti za zaplete, ki bi lahko ogrozili vid po vstavitvi umetne roženice.
»Prav v času, ko sem se vračala z dveletnega izobraževanja pri profesorju Dohlmanu, ki je izumil umetno roženico, so možnost njene uporabe odobrili tudi v Evropi,« je povedala Alja Črnej, ki je med operacijo sodelovala s priznanim očesnim kirurgom, prim. dr. Vladimirjem Pfeiferjem. Kirurg je med operacijo odstranil poškodovano roženico in pripravil podarjeno roženico, v katero je Črnejeva vstavila bostonsko keratoprotezo, jo fiksirala, Pfeifer pa jo je presadil v oko prejemnika. »Zelena drevesa bo morda lahko s pomočjo umetne roženice občudoval še en slovenski slepi pacient dr. Pfeiferja, ki ustreza zelo strogim merilom za njeno vstavitev,« razmišlja Črnejeva in doda, da bo to zahtevna odločitev.
Vstavitev umetne roženice je izjemen dosežek, ki ni ostal neopažen ne na domačem ne na mednarodnem podiju. Zanj oziroma za predhodno študijo preizkusa takega posega na miši si je Črnejeva na mednarodnem natečaju Medis Awards prislužila tudi Medisovo nagrado za izjemne dosežke v medicini. Eno redkih nagrad, ki išče in nagrajuje odličnost na področju medicine in farmacije tudi v našem okolju, kjer odličnost prepogosto preglasijo neljubi posamični zdravstveni zapleti. Zato so v podjetju Medis, v katerem verjamejo, da je v našem zdravstvu več odličnosti, kot se dozdeva, in da spadajo naši zdravniki in farmacevti med vrhunske strokovnjake, pred petimi leti poskrbeli za natečaj in nagrade za znanstvenoraziskovalna dela zdravnikov in farmacevtov v srednji in jugovzhodni Evropi, ki poleg redne klinične prakse raziskujejo in razvijajo najnaprednejše metode diagnostike in zdravljenja.
Manj bolečin pri otrocih
Tak dosežek lahko nesporno pripišemo tudi njihovemu nagrajencu doc. dr. Matjažu Homanu, ki je s kolegi gastroenterologi na ljubljanski Pediatrični kliniki dokazal, da je pri kolonoskopskih preiskavah otrok bolje uporabiti plin kot zrak. Vpihavanje zraka ali plina je pri endoskopski preiskavi debelega črevesa potrebno zaradi boljše preglednosti, razloži Homan in doda, da je v njegovi celoletni študiji sodelovalo 106 otrok. Za odraslo populacijo so bile prednosti preiskav s pomočjo ogljikovega dioksida že opisane, Homan pa je s svojo ekipo kot prvi na svetu dokazal, da je tudi pri otrocih, pri katerih morajo opraviti kolonoskopijo v diagnostične namene (pri kronični diareji, krvavitvi iz spodnjih prebavil, sumu na kronično vnetno črevesno bolezen in spremljanju uspešnosti zdravljenja te bolezni), pri preiskavi bistveno bolje uporabiti ogljikov dioksid kot zrak. Med preiskavo otroke uspavajo, po njej pa imajo otroci, pri katerih so preiskavo opravili s pomočjo vpihavanja plina, bistveno manj slabosti in bolečin, manjša sta bila tudi obseg njihovega trebuha in napihnjenost po preiskavi, saj se plin hitro izloči iz telesa, je jasen Homan. Zato so na Pediatrični kliniki postopek takoj vpeljali v redno klinično prakso. Po objavi njihove raziskave pa so podobne študije opravili tudi v nekaterih drugih centrih, v katerih so postopek prav tako takoj uvedli v pediatrično klinično prakso.
Malo pohval in nagrad
Ob boku novega mednarodnega natečaja Medis Awards za izjemne dosežek v medicini (International Medis Awards for Medical Research) so o pomenu prepoznavanja in nagrajevanja pozitivnih dosežkov v znanosti in pomenu spodbujanja nenehnega izobraževanja v medicini nedavno spregovorili tudi slovenski strokovnjaki. Vsi so se strinjali, da so za izboljšanje ugleda medicine pomembne tudi javne pohvale in nagrade. Pritrdili pa so tudi ustanovitelju družbe Medis Tonetu Strnadu, ki je izpostavil, da je veliko izjemnih raziskovalnih zgodb, ki jih pišejo naši zdravniki in farmacevti, bolj odmevnih in cenjenih v tujini kot doma, kjer žal prepogosto ostajajo prezrte, čeprav pomembno vplivajo na razvoj diagnostike in zdravljenja.
»Večina naših zdravnikov dela dobro in bolniki so z njimi zadovoljni, vendar priznanj ni veliko ali pa niso dovolj glasna v javnosti,« je bila kritična tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik. Meni, da se lahko s precej negativno nastrojenostjo do zdravništva uspešno spopada prav širjenje dobrih praks in pozitivnih zgodb v zdravstvu. Sicer bomo še naprej priča množičnemu odhodu belih halj na delo v tujino. Natančnih podatkov ni, vendar naj bi v preteklih petih letih odšla v tujino cela generacija zdravnikov, vsako leto od 20 do 30 zdravnikov.
