Upravno sodišče je gospodu Budimirju Vukoviću, izbrisanemu, ki je ostal tudi brez državljanstva, dovolilo zadrževanje v Republiki Sloveniji. V sodbi, izdani prejšnji četrtek, je zapisalo, da se mu dovoli zadrževanje (ne sme biti deportiran) do konca upravnega spora, s katerim od države zahteva priznanje statusa prebivalca Republike Slovenije. O tem bo sodišče odločalo v ločeni obravnavi.
Sodišče nakazuje »izjemnost« primera
Vuković sicer v Sloveniji živi že štirideset let, od leta 1978, vendar je vmes zaradi izjemnih zapletov, ki so sledili izbrisu iz registra stalnega prebivalstva leta 1992, ostal brez vseh papirjev in dovoljenj. Njegovo zgodbo smo objavili ob letošnji obletnici izbrisa, za rešitev njegovega položaja pa sta se zavzela tudi predsednik republike Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Vendar so ministrstvo za notranje zadeve, upravna enota Ljubljana in policija do zdaj izmenično zavračali njegove prošnje za ureditev prebivanja v Sloveniji. Ker tu živi že štiri desetletja in ker svoje države nima (rodil se je sicer v Črni gori, a je ostal brez tamkajšnjega državljanstva), bi ga Slovenija lahko sprejela že na podlagi mednarodnih konvencij, ki urejajo položaj apatridov in zagotavljajo človekove pravice. Za zdaj kaže, da država ne bo storila ničesar, dokler ji ne bo ravnanja odredilo sodišče.
Sodišče je v četrtkovi sodbi na podlagi »izjemnih in zelo specifičnih okoliščin«, v katerih se je znašel Budimir Vuković, zapisalo, da gre pri njem za »posebno ranljivost«. Poudarilo je, da je treba primer obravnavati v kontekstu 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja. »Čeprav je tožnik brezdomec in brez državljanstva, si je v vseh letih dejanskega prebivanja v Sloveniji ustvaril svoje zasebno življenje,« je v sodbi sporočilo sodišče. Pri presojanju dovolitve zadrževanja bi morala policija in ministrstvo za notranje zadeve to upoštevati, je zapisalo. »Sodišče je ne le v celoti pritrdilo tožbenim argumentom, temveč je namesto policije sámo odločilo, da tožniku pripada to, kar je zahteval: začasna dovolitev zadrževanja v Sloveniji, dokler ne bo odločeno, ali bo njegovo 26-letno zgolj ’tolerirano’ bivanje v Sloveniji končno tudi legalizirano,« je sodbo komentiral Vukovićev zagovornik Matevž Krivic.
Na Hrvaškem že podoben primer
Po Krivičevem mnenju bi morala Vukovićeve okoliščine upoštevati tudi upravna enota Ljubljana, ki izbrisanemu brezdomcu noče priznati niti statusa začasnega prebivanja. Pri tem bi bilo po Krivičevem mnenju treba upoštevati še letošnjo sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), ki je presojalo primer Hoti proti Hrvaški. V njem je pritožnik, rojen na Kosovu, ki na Hrvaškem živi že od leta 1979, poudarjal, da državo že od leta 1987 prosi za priznanje prebivanja na Hrvaškem. Država ga je ves čas zavračala, desetletja pozneje pa je strasbourško sodišče odločilo, da je država s tem kršila 8. člen konvencije. Hrvaška mu mora zato izplačati 7500 evrov odškodnine.
»Prepričani smo, da se bo na podlagi sodne prakse ESČP Vukovićev primer, kot tudi vsi preostali, moral pozitivno razrešiti. V primeru izbrisanih in še toliko bolj tistih, ki so hkrati tudi apatridi, je zelo skrb vzbujajoče, da slovenske oblasti posebnosti pravnega položaja v postopkih v dosedanjih 26 letih kljub mednarodnopravnim varovalkam preprečevanja apatridnosti niso upoštevale,« pravi Blaž Kovač iz podjetja Amnesty International Slovenija. »Razočarani smo nad tem, da je v naši državi glavni – če ne edini – mehanizem za zaščito človekovih pravic postal sodni sistem,« pravi Kovač.
Slovensko notranje ministrstvo je Vukovića do zdaj med drugim zavračalo tudi s tezo, da so migracije preveliko breme za Slovenijo. Četudi je Vuković prišel v Slovenijo že leta 1978 in je bil tu dolgo tudi zaposlen. »Nisem tujec in nisem begunec,« je že februarja za Dnevnik povedal Vuković. »Za to državo sem delal in plačeval davke. Notranja ministrica naj kar pride in me poskuša deportirati. Res me zanima, kam bi me poslala, glede na to, da svoje države sploh nimam.« Sodišče bo drugo obravnavo v njegovem primeru – takrat bo na nasprotni strani mize namesto policije sedela upravna enota – nadaljevalo konec avgusta.
