Beograd in Priština sta na sestanku na najvišji ravni v Bruslju poskušala premakniti urejanje odnosov med Srbijo in Kosovom z mrtve točke, a z vidnejšim dosežkom se delegaciji ne moreta pohvaliti. Državama se po malce obetavnejših napovedih evropske komisije o ponovnem valu širitve bolj mudi kot prej, čeprav Bruselj hkrati poudarja, da ni dovolj, če kandidatke za članstvo uredijo medsebojne odnose in izpeljejo notranje reforme, ampak je sama EU potrebna reforme. Zavedata se, da povabila, če ne dosežeta vsaj minimalne kohabitacije, kratko malo ne bo in da bosta, če EU čez čas vendarle uredi svoje notranje odnose, zamudili priložnost za vstop v EU, če v danem trenutku ne bosta imeli urejenih odnosov, vsaj ko gre za mejo, pravice manjšin, normalno gospodarsko sodelovanje… Pri tem priznavanje Kosova niti ni najbolj pomembna stvar.

Ne gre za dialog enakopravnih

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in predsednik Kosova Hashim Thaci sta ob navzočnosti komisarke za zunanjo politiko Federice Mogherini pregledala dosežke nekaj zadnjih dogovorov, a se po kratkem srečanju ne moreta pohvaliti s kakim velikim prebojem.

»Visoka predstavnica in predsednika so pregledali napredek v razpravi o okviru pravno zavezujočega dogovora o celoviti normalizaciji odnosov med stranema. Dogovorili so se za ponovno snidenje v nekaj tednih, ko bodo nadaljevali delo,« se je glasilo skopo poročilo iz pisarne Mogherinijeve. A tudi predsednika nista bila veliko bolj zgovorna. Kosovski predsednik Thaci je po pogovorih dejal, da je bil sestanek kratek, a najtežji doslej. Ob tem ni skrival bojazni, da bo proces postal še težji.

Zagotovil pa je, da si bodo po najboljših močeh prizadevali za sklenitev končnega sporazuma: »Še naprej vidim svetlobo na koncu predora, čeprav menim, da bo zelo težko. Zavedamo se, da je treba doseči sporazum, da ni alternative dialogu, vendar mora biti ta dostojanstven za obe državi. Kako bo ravnala Srbija, je njihova stvar, vendar je v njihovem interesu, da se čim prej osvobodijo sanj iz preteklosti in dojamejo realnost, da je Kosovo suverena država.« Srbski predsednik je bil še bolj kratek. Predsednika sta se, je povzel včerajšnji sestanek, dogovorila, da dialog nadaljujeta čez nekaj tednov. Njegova ocena sestanka pa je sila preprosta: »Kosovska delegacija bi rada za Albance na Kosovu uresničila vse, kar so si oblasti v Prištini zamislile, Beograd pa vseskozi kompromisne rešitve.« To pa, po mnenju Vučića, ni dialog enakopravnih.

Priština meni, da so vprašanja Srbov na Kosovu in lastništva nekoč skupnega državnega premoženja urejena (v korist Kosova), prav tako meja in vprašanje lastne vojske. Za Beograd položaj Srbov, dokler ni zagotovljena skupnost srbskih občin, ni urejen. Prav tako Srbija ne pristaja na oblikovanje lastne kosovske vojske. Tudi nekoč skupna last, kot so rudniki Trepča in termoelektrarna Obilićevo, ne morejo postati kosovska last zgolj z aktom odcepitve.

Kljub skepticizmu, ki ga je bilo čutiti v nastopu srbskega predsednika, je Vučić dejal, da Srbija ne sme dvigniti rok od iskanja kompromisov in prekiniti pogajanj, čeprav bi to bilo na trenutke povsem razumljivo. Delegaciji, ki sta včeraj nadaljevali pogovore na nižji ravni, naj bi se ponovno srečali čez nekaj tednov.