Evropska komisija je Googlu včeraj naložila novo visoko kazen. Ta tokrat znaša 4,34 milijarde evrov, ameriško tehnološko podjetje pa si jo je prislužilo zaradi zahtev, da so na napravah z operacijskim sistemom android naložene njihove iskalne aplikacije. To je eden od pogojev, ki jih Google postavlja proizvajalcem mobilnikov in drugih pametnih naprav z androidom, če želijo uporabljati googlovo spletno trgovino play. Med obvezne aplikacije, ki jih uporabnik z naprav z androidom ne more odstraniti, so poleg v tej zadevi spornega brskalnika chrome in pasice za spletno iskanje še zemljevidi, gmail, drive in številne druge, ki jih večina uporabnikov morda niti nikoli ne uporablja in zgolj zasedajo prostor na napravi. Poleg tega se po začetni namestitvi le redki uporabniki odločijo za zamenjavo teh aplikacij.
Prepovedana korist za Googlov iskalnik
Evropske komisije težave posameznikov s prostorom na disku pravzaprav ne skrbijo. Za kazen so se odločili zaradi koristi, ki jih ima ameriško podjetje (na škodo konkurence) s pomočjo obvezne pasice za iskanje in brskalnika chrome. Komisijo je zmotilo tudi, da Google nekaterim proizvajalcem in operaterjem plačuje, da v tovarniške nastavitve naprav vključijo izključno Googlov iskalnik, ter prepoveduje izdelavo alternativnih različic androida, ki jih spletni velikan ni odobril. Googlu očita, da je v sredini prejšnjega desetletja pravilno ocenil, kaj bo prehod z namiznih računalnikov na pametne naprave pomenil za njegov iskalnik, ter da je zato razvil strategijo za zagotavljanje, da bodo ljudje tudi na pametnih napravah še naprej uporabljali prav Googlov iskalnik.
Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je po odločitvi komisije povedala, da mobilni splet danes predstavlja več kot pol spletnega prometa in je spremenil življenja milijonov Evropejcev. »Naš primer se dotika treh vrst omejitev, ki jih je Google naložil proizvajalcem naprav z androidom in operaterjem, da bi zagotovil, da bo promet na androidih šel proti Googlovemu iskalniku. Google je android uporabljal kot vzvod za zagotovitev prevlade svojega iskalnika. Te prakse so konkurentom onemogočile inovacije in tekmovanje na podlagi kvalitete. Evropskim potrošnikom so odrekle prednosti učinkovite konkurence v pomembni mobilni sferi. To je v EU nezakonito,« je bila odločna Vestagerjeva.
Nekaj podobnega so na prelomu tisočletja očitali Microsoftu, ko je v operacijske sisteme windows vključil brskalnik internet explorer na škodo konkurentov. Tudi ta je moral na koncu spremeniti prakse, danes pa explorerja uporabljajo le še redki.
Evropska komisija je poleg nove rekordne kazni Googlu naložila, da mora prakso prekiniti v 90 dneh, za vsak dan, ko bo z uveljavitvijo zahtev odlašalo, po bo podjetje moralo plačati dodatne globo v višini 5 odstotkov povprečnega dnevnega globalnega prometa materinskega podjetja Alphabet. Poleg tega lahko posamezniki in podjetja, ki jim je Google s svojim ravnanjem povzročil škodo, ameriško podjetje tožijo na sodiščih v državah članicah EU.
S pomočjo aplikacij do bogatih zaslužkov
Google je, tudi s pomočjo svojih aplikacij na androidih, zgradil pravi imperij oglasnih pasic in video oglasov. Po podatkih analitičnega podjetja eMarketer naj bi letos obvladoval že kar tretjino vseh svetovnih oglasov na mobilnikih. Če v prihodnje ne bo več smel vsiliti svojih aplikacij vsakemu uporabniku mobilnikov z androidom, ki predstavljajo okoli 80 odstotkov trga pametne telefonije, bi tudi delež oglaševalske pogače lahko pričel padati v korist konkurentov.
Evropska komisija je Googlu zaradi nepoštenega vedenja že lani prisolila visoko kazen. Takratna rekordna globa je znašala 2,4 milijarde evrov, podjetje pa si jo je prislužilo s svojo storitvijo za iskanje prodajnih izdelkov. Kljub višini tedanje kazni pa je bila za Googlovo materinsko podjetje Alphabet relativno neboleča. Podjetje je 2,4 milijarde evrov lani namreč vknjižilo vsakih 16 dni. Celotni letni prihodki pa so leta 2017 znašali okoli 95 milijard evrov.
