V pokrajinah, kjer povprečne poletne temperature običajno ne presegajo 20 stopinj Celzija, se zadnje tedne živo srebro dviga nenavadno visoko. Tako so v severni Sibiriji minuli teden namerili 32 stopinj Celzija, nenavadno vroče pa je tudi v Skandinaviji.

Vročina presenetila Kanadčane in Skandinavce

Na daljnem severu Norveške, v kraju Banak, ki je globoko znotraj arktičnega kroga, so te dni namerili 30 stopinj Celzija. Na širšem območju so temperature približno deset stopinj višje od povprečnih. Številne države so izdale posebne zloženke, ki državljane, nevajene vročine, opozarjajo na primerno ravnanje v takšnih razmerah.

Zelo toplo je tudi na Škotskem in Severnem Irskem, kjer se temperature dvigajo nad 30 stopinj Celzija. V kanadskem Quebecu je v začetku meseca zaradi vročinskega vala umrlo 70 ljudi. Montrealske oblasti, ki so se spopadale s prenapolnjenimi mrtvašnicami, so še sporočile, da je bila večina umrlih starejša od 60 in je imela predhodne zdravstvene težave. Več tisoč tamkajšnjih prebivalcev je zaradi pregrevanja v električni napeljavi za več časa ostalo brez elektrike, poroča Quartz.

Sledili bodo ekstremni vremenski pojavi poleti in pozimi

Neprijetne občutke, ki jih vročina povzroča pri ljudeh, vajenih bistveno nižjih temperatur, še poglablja zavedanje, da visoke temperature na tako severnih območji pomenijo tudi, da se pospešeno tali arktični led. »Namesto, da bi sonce svetilo na velike površine ledu, ki odbija svetlobo, po izginotju ledu sonce sveti v temno arktično morje, kjer je absorpcija bistveno večja,« je zaskrbljen meteorolog Nick Humphrey iz Nebraske. Zaradi tega se preostali led tali bistveno hitreje, kar ima velikanski vpliv na temperature drugod po svetu, tudi pri nas. Ker se ozračje nad Arktiko segreva, se manjšajo temperaturne razlike med Arktiko in južnejšimi predeli. Tako postajajo vetrovni strženi, ki so nekakšna meja med hladnim severom in toplejšim jugom, vse šibkejši in vdiranje hladnega zraka na južnejša območja in obratno je omogočeno. In posledica? Ekstremnejši vremenski pojavi tako pozimi kot poleti. Na območjih, kjer trenutno beležijo nenavadno visoke temperature, so se pozimi spopadali z izjemno nizkimi temperaturami. Kot meteorologa Humphreyja še povzemajo pri Quartzu, je »leto 2018 poglaviten primer, kakšni so učinki globalnega segrevanja«.