Marine Le Pen, voditeljica francoske skrajne desnice, poskuša za nov elan in svojo politično krepitev zaman izkoristiti zasuk v desno v evropski politiki, potem ko sta v Avstriji in Italiji prišla na oblast njena prijatelja, Heinz-Christian Strache in Matteo Salvini. Zdi se celo utrujena, brez svežine in novih idej. Tudi nedavna sprememba imena stranke iz Nacionalna fronta v Nacionalni zbor (zaradi česar je njen oče in dolgoletni voditelj stranke Jean-Marie Le Pen jezen) ni omogočila nove mobilizacije volilcev.
Čeprav je pred dobrim letom v drugem krogu predsedniških volitev dobila skoraj 11 milijonov glasov (dvakrat več kot oče leta 2002), se zdi, da stagnira in da nima več moči za volilne zmage, kakršna je bila na primer na evropskih volitvah leta 2014. V resnici se bori le še za politično preživetje. Do lani se je na vsakih volitvah podpora njeni stranki večala, toda potem je nenadoma povsem odpovedala na televizijskem soočenju z Emmanuelom Macronom pred odločilnim drugim krogom predsedniških volitev, ki ga je gledalo 17 milijonov Francozov. Izkazala se je za agresivno in primitivno političarko, zaradi česar je izgubila ne le drugi krog predsedniških volitev s komaj 34 odstotki glasov, ampak tudi parlamentarne volitve, saj ima od 577 le 8 poslancev. Tako ji tudi ni uspelo priti na čelo opozicije.
Ni se znala ustaviti
Letos prvič pada število članov stranke, ki jo od leta 2011 vodi. Mnogi na skrajni desnici se sprašujejo, ali je pametno, da je 49-letna Le Penova še naprej njihova voditeljica. Še pred 17 meseci pa so jo mnogi videli kot novo predsednico Francije, saj je februarja 2017 s kar 28 odstotki podpore premočno vodila v anketah. Znala je kritizirati, biti destruktivna, a nato v mesecih pred prvim krogom, ko bi morala postati konstruktivna, ni znala pokazati, kakšna bo njena nova Francija. Če je bila za ukinitev evra, se ni znala soočiti s posledicami, ki bi jih imel tak radikalen ukrep, saj bi ob 30-odstotni devalvaciji novega franka, ki bi spodbudila francoski izvoz, francoski varčevalci izgubili 30 odstotkov prihrankov. Predvsem zato je aprila 2017 v prvem krogu dobila le 21 odstotkov glasov in potem bila tako napadalna ob omenjenem televizijskem soočenju.
Zdaj, tako kot nekoč njen oče, le še razpihuje iracionalni strah pred migranti in islamom ter se izogiba ekonomiji. Tudi zato se ne more več pobrati. Njen zaton je zanjo toliko bolj boleč, saj se zdi, da je zgodovina po brexitu, Trumpovi izvolitvi in Salvinijevem vzponu na njeni strani.
»Čas je« za nečakinjo
Nekateri pa menijo, da so danes deloma tudi v Macronovi Franciji vendarle zmagale njene ideje o nacionalni migracijski politiki. A vse njene ideje so nastajale predvsem v glavi njenega mladega, genialnega in v socialo usmerjenega svetovalca Floriana Phillipota, ki jo je po lanskih volitvah zapustil. Zapustila jo je tudi 28-letna nečakinja Marion Maréchal, vzhajajoča zvezda francoske skrajne desnice, o kateri mediji vedno veliko poročajo in ki je lani presenetila z (verjetno taktičnim) »umikom iz politike«, nedavno pa s tem, da se je odpovedala priimku Le Pen, s čimer si najbrž hoče na dolgi rok povečati možnosti v politiki. Mnogi na skrajni desnici si želijo, da bi nečakinja, ki je v nasprotju z Marine Le Pen izrazito konservativna in neoliberalna, čim prej zamenjala teto na čelu stranke in povezala skrajno desnico s tradicionalno desnico, torej z republikanci.
