Prejšnji konec tedna nas je zaneslo v Hrvaško Zagorje, kjer smo v turistični vasi Vuglec Breg, ki ima tudi svojo vinoteko, poleg lepo zapečenih zagorskih štrukljev naleteli na juho s štruklji. V njej je poleg rahlih sirovih štrukljev plavala pražena čebula, rdečo barvo pa ji je dajala rdeča paprika v prahu. Juho s štruklji poznamo tudi v Sloveniji, a bomo v restavraciji nanjo redko naleteli, jo pa znajo skuhati naše mame in stare mame. Nekatere ji dodajajo kašo, druge nič, razen štrukljev, v kuharski knjigi Štruklji pa je mogoče najti recept za štrukljevo juho, za katero štruklje, polnjene z nadevom iz smetane in skute, kuhamo v mleku, ki je začinjen s poprom in soljo. Glede na skromnost juhe bi jo morda kdo pripisal Gorenjski, a jo je mogoče najti tudi v drugih regijah, je pa res, da vsaka slovenska regija pozna svoje štruklje oziroma ima raje ene kot druge.
Prvi zapisani recept v 16. stoletju
»Štruklji so ena izmed desetih največjih slovenskih znamenitosti. Skoraj po vsej Sloveniji jih pripravljajo in jedo že kar precej stoletij,« pravi Boris Kuhar, avtor knjige Štruklji, v kateri je zbranih kar sto receptov za različne vrste štrukljev. Prvi recept za štruklje, in sicer s pehtranom, je bil zapisan leta 1589 in je bil del na roko napisane beležke z recepti dvorskega kuharja nadvojvode, ki ga je ta sestavil za nadvojvodinjo Ano, kasnejšo poljsko kraljico. So pa o štrukljih v stoletjih, ki so sledila, pisali tudi drugi. Valentin Vodnik je v Kuharske bukve leta 1799 na primer uvrstil pečene rakove in mandljeve štruklje, 150 let pozneje se je v Slovenski kuharici, ki jo je sestavila sestra Felicita Kalinšek, znašlo kar 63 receptov za štruklje. Konec 20. stoletja je Velika slovenska kuharica sestre Felicite, ki jo je dopolnila sestra Vendelina Ilc, imela že 80 receptov za štruklje.
Vsaka regija ima svoje
Ker ima skoraj vsaka slovenska vas svoj naglas, mora pač imeti tudi svoje štruklje. Na Dolenjskem jih poznajo približno 30 vrst, najraje pa jih kuhajo polnjene s praženimi drobtinami, jajci in smetano oziroma s skuto ali pa polnjene z nadevom iz prekajene slanine, smetane in rumenjakov. Na Koroškem so štruklji, kot piše Kuhar, najpogosteje polnjeni s suhim sadjem, včasih pa s kislo smetano oziroma skuto ali z drobtinami in cimetom, ponekod pa tudi s pehtranom, jabolki in rožiči. Na Štajerskem jih najraje delajo iz ajdove moke in pečejo namesto kuhajo, na Primorskem prisegajo na orehove in sirove ter polnjene z morskimi sadeži, na Gorenjskem pa poleg klasičnih štrukljev iz vlečenega testa in polnjenih s skuto za posebnost veljajo štruklji, kuhani na pari, rateški pehtranovi štruklji ter bohinjski jabolčni in ajdovi z orehi in drobnjakom.
Testo za štruklje je običajno vlečeno, poznamo pa tudi štruklje, ki so narejeni iz kvašenega, ajdovega, rezančevega ali krompirjevega testa. Lahko so slani ali sladki, ker je zdaj čas za borovnice, pa vam svetujemo, da se namesto borovničeve pite enkrat lotite tudi borovničevih štrukljev, ki jih lahko jeste tople ali hladne. Za njihovo pripravo potrebujete vlečeno testo, liter borovnic, 100 gramov masla, 50 gramov sladkorja, 50 gramov drobtin, 100 ml sladke smetane, eno jajce in žličko cimeta. Polovico testa premažete s smetano, polovico testa pa potresete z borovnicami, drobtinami ter nato še sladkorjem in cimetom. Namazano testo zvijete v štrukelj, položite v namaščen pekač in premažete z razžvrkljanim jajcem ter pečete 45 minut na 220 stopinj Celzija, na koncu pa potresete s sladkorjem v prahu.
