Kiril je v nagovoru romarjem dejal, da bi se morala Rusija naučiti lekcije iz te »težke in grenke izkušnje«. »Resnično bi morali biti imuni pred idejami in voditelji, ki nas pozivajo k novi, neznani srečni prihodnosti prek uničenja naših življenj, tradicije ali vere,« je dejal patriarh.
Današnja, približno 21 kilometrov dolga procesija je vodila od kraja umora do samostana v vasi Ganina Jama v bližini Jekaterinburga, kjer so pripravili spominsko slovesnost. Tam se je romarjem pridružilo še okoli 20.000 ljudi. Lokalne oblasti so ob tem sporočile, da postaja redna letna procesija vedno bolj priljubljena, in dodale, da se je leta 2002 tovrstne procesije udeležilo zgolj približno dva tisoč ljudi.
V Rusiji brez uradnih slovesnosti
Država Rusija medtem ob obletnici za danes ne načrtuje nobenih uradnih slovesnosti.
Boljševiki so 17. julija 1918 usmrtili zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegovo soprogo Aleksandro, carjeviča Alekseja, njune hčerke Olgo, Tatjano, Marijo in Anastazijo ter najožje spremstvo - njihovega zdravnika in štiri služabnike.
Posmrtne ostanke carja in njegove družine je leta 1979 odkril amaterski arheolog. Leta 1998 so potrdili, da gre za Nikolaja II. in člane njegove družine z izjemo carjeviča Alekseja in njegove sestre Marije. Oba so po usmrtitvi pokopali ločeno od drugih in ruski arheologi so šele leta 2007 z analizo DNK potrdili, da gre dejansko za njune posmrtne ostanke.
Ruska pravoslavna cerkev je že leta 1981 celotno carsko družino razglasila za svetnike. Leta 1998 so družino z izjemo carjeviča Alekseja in Marije slovesno pokopali v katedrali svetega Petra in Pavla v Sankt Peterburgu. Kosti Alekseja in Marije so našli šele leta 2007 in jih nikoli niso pokopali.
Dan pred obletnico so v Rusiji sporočili, da so novi testi DNK na kosteh zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine potrdili njihovo pristnost. Teste je naročila Cerkev, ki rezultatov predhodnih testov ni priznala.
