Pod geslom »Ne v zaporu ne v izgnanstvu; hočemo vas doma« je več kot sto tisoč Kataloncev v soboto demonstriralo na ulicah Barcelone. Od španskega sodišča zahtevajo razveljavitev obtožnice proti 23 katalonskim politikom zaradi referenduma in razglasitve neodvisnosti oktobra lani. Preiskovalni sodnik španskega vrhovnega sodišča Pablo Llarena pa tehta možnosti, kako uradno zavrniti odločitev nemškega sodišča o izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta zaradi domnevne zlorabe javnih sredstev in ne zaradi upora, kot bi želela Španija.
Za upor jim ne morejo soditi
V soboto naj bi na večernih protestih na ulicah Barcelone po oceni policije sodelovalo 110.000, po oceni organizatorjev pa 200.000 Kataloncev. Njihova zahteva je, da špansko sodišče izpusti na prostost devet priprtih katalonskih politikov in razveljavi obtožbe proti vsem 23 v postopku, od katerih jih je pet v tujini.
Protest so organizirale nacionalistične nevladne organizacije, udeležil se jih je tudi katalonski predsednik Quim Torra, ki je povedal: »Danes smo se zbrali in se bomo tudi jutri in kolikorkrat bo potrebno, dokler ne bodo priprti na prostosti in naš narod svoboden.«
Dan prej je skupina odvetnikov, ki brani obtožene, v Barceloni podala mnenje, da po zaključenem preiskovalnem postopku in sprejeti odločitvi nemškega sodišča za izročitev Puigdemonta ni več razlogov za pridrževanje drugih devet politikov za zapahi. Odvetnik Andreu Van Den Eynde je pojasnil, da sedaj »ni nobene možnosti, da bi se primer zaključil z obsodbo zaradi upora«, kar očitajo deveterici. Proti odredbi Llarene o začasnem preklicu poslanskih mandatov Puidgdemonta in petih priprtih katalonskih politikov so njihovi odvetniki že napovedali pritožbo. Opozorili so, da gre za politični poseg, ker utegne spremeniti parlamentarno večino. Povedali so, da se ne nameravajo pogajati niti sprejeti morebitne ponudbe tožilstva za znižanje kazni v primeru priznanja krivde in da ne izključujejo možnosti, da bodo zadevo predali v obravnavo evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Namen španskega vrhovnega sodišča je devetim obtoženim politikom soditi za upor, ki pa mu ga je odločitev nemškega sodišča prekrižala, s tem ko je obrnila na glavo pravno podlago, na kateri temeljijo španske obtožnice. Llarena ima zdaj po mnenju pravnih strokovnjakov tri možnosti. Prva je, da sprejme nemško izročitev Puigdemonta, kar pomeni, da ga ne sme obravnavati zaradi upora. To bi bilo hkrati v prid obrambi preostalih, obtoženih upora. Poleg tega po izročitvi zaradi zlorabe javnih sredstev v španski zakonodaji ni podlage za preventivni pripor, kar pomeni, da bi lahko vnovič kandidiral za predsednika Katalonije.
Naj ostane v tujini
Druga možnosti je, da se Llarena ne odzove na nemško odločitev in se namesto tega odloči za pritožbo pri sodišču Evropske unije zaradi domnevne nemške kršitve evropske konvencije o izročitvi. A ta postopek bi bil preveč zamuden in ne nujno ugoden. Tretja možnost pa je, da Llarena izročitev preprosto zavrne, kar bi bilo za Puigdemonta najslabše, saj bi moral ostati v Nemčiji vsaj 20 let, dokler zadeva ne bi zastarala.
Če bi se medtem vrnil v Španijo, bi ga čakala aretacija in sodba, če bi šel v kako drugo državo, pa bi ga lahko tam spet aretirali na podlagi mednarodne tiralice. Španski digitalni častnik El Confidencial Digital je konec tedna na podlagi lastnih virov in neuradnih informacij zapisal, da se je Llarena že odločil za zavrnitev izročitve. To je le še dokaz več, da je vsaj del obtožnice politično motiviran in da so priprti katalonski politiki dejansko politični zaporniki.
