Ameriški predsednik Donald Trump ju je postavil na isto stran svojega razumevanja sveta – Evropska unija in Kitajska sta ameriška sovražnika, vsaj kar zadeva trgovinske odnose. Tako je Trump govoril in tvital v minulih mesecih in dneh, ko se je po »dvoumni uvedbi« carin na jeklo in aluminij povsem nedvoumno z njegovo izjavo na strani ameriških sovražnikov znašla EU. Za Trumpovo razumevanje mednarodnih odnosov današnja slika iz Pekinga, kjer sta se na 20. vrhu EU-Kitajska srečali politični vodstvi evropske integracije in Kitajske, ne bi mogla biti bolj zgovorna in enoznačna. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in kitajski premier Li Keqiang opozarjajo pred trgovinsko vojno, ki jo je z uvedbo dodatnih carin na jeklo in aluminij sprožil prav Trump.
Investicije kot kamen spotike
»EU in ZDA so najboljši prijatelji. Kdor koli govori kaj drugega, razširja lažne novice,« je Trumpovo uvrstitev Evropske unije med ameriške sovražnike na šaljiv način uvodoma zavrnil Tusk. Nad kitajsko-evropskim vrhom ni visela zgolj Trumpova senca, temveč tudi močna sled njegove protekcionistične politike, ki se ne ozira na obstoječa pravila mednarodne trgovine. Prav vse bolj grozeča globalna trgovinska vojna je namreč popolnoma zasenčila evropska in kitajska prizadevanja, da še poglobijo sodelovanje, za katero na obeh straneh obstaja velik interes, vendar je – kot opozarja EU – treba določiti pravila trgovanja.
Prav v tej točki se EU in Kitajska še ne strinjata. Strnjenje vrst se pri vprašanjih investicij in tržnem dostopu za zdaj konča. Evropska podjetja se namreč še vedno soočajo z nejasnimi pravili investiranja na kitajskih tleh, pogosto se jih za dostop na trg sili v ustanavljanje skupnih podjetij (joint-venture) s kitajskimi partnerji. Zaradi teh trajajočih trendov so denimo lani evropske investicije na kitajskih tleh upadle na šest milijard evrov, medtem ko je Kitajska v različne gospodarske panoge v EU vložila 30 milijard evrov. EU je zaradi teh vse večjih kitajskih investicij na svojih tleh in vlaganj v infrastrukturne projekte za kitajsko »novo svilno pot« vse bolj zaskrbljena. Zato je evropska komisija že lani predlagala, da se vse tuje investicije v strateško pomembne sektorje gospodarstva preverijo, preden bi se utegnile kar celotne panožne veje znajti v tujem (kitajskem) lastništvu. Evropski parlamentarni odbor za trgovino je predlog že podprl, dokončno pa naj bi enotna pravila preverjanja investicij za celotno EU sprejeli do konca leta.
Skupno za prosto trgovino
Pri investicijskem sporazumu, ki bi uredil pravila vlaganja, naj bi na današnjem vrhu vendarle dosegli napredek, vendar se niti Tusk niti Keqiang nista želela izreči, kdaj bi lahko bil sklenjen. Kitajska se je v minulih mesecih predvsem po zaostritvah z ZDA trudila, da bi z Evropsko unijo tesneje strnila vrste. Tako je denimo omogočila deset milijard evrov vredno investicijo družbi BASF v zgraditev nove tovarne za predelavo kemikalij v Guangdongu. »Če se Kitajska želi odpreti, ve, kako to lahko stori,« je dejal Juncker in se zavzel za pravična mednarodna pravila. »EU je odprta, ni pa naivna,« je dodal.
Ob želji po poglobitvi dvostranskega gospodarskega sodelovanja in ohranitvi ter modernizaciji mednarodnih pravil trgovanja so bila glavna sporočila iz Pekinga danes nedvoumno namenjena ameriškemu predsedniku. Trumpu je Donald Tusk sporočal, naj ne sproži trgovinske vojne, hkrati pa je zagotavljal, da Evropska unija s Kitajsko ne ustvarja novega tabora ameriških nasprotnikov, kljub skupni želji, da bi prišlo do reform Svetovne trgovinske organizacije. »Še je čas, da se prepreči kaos,« je dejal Tusk.
Li Keqiang je bil v svoji oceni razmer precej bolj previden. Razlog tiči v nepredvidljivih posledicah gospodarske vojne za kitajsko gospodarstvo. Čeprav je to v letošnji drugi četrtini ohranilo visoko 6,8-odstotno rast, za prihajajoče obdobje pričakujejo »negativne zunanje vplive«. »V trgovinski vojni nihče ne zmaga,« je dejal Keqiang in poudarjal, da vrh z Evropsko unijo ni uperjen proti kateri drugi državi. »EU in Kitajska sta dve sili stabilnosti,« je še optimistično ocenjeval premier Kitajske, ki si želi trgovinska pogajanja z ZDA. A do teh še ni prišlo.
