Kot primer stihijskega načrtovanja omenjava zdaj že izvedeno glavno avtobusno postajo mestnega prometa na Slovenski cesti, oddaljeno skoraj kilometer od železniške postaje. Potnikom bi veliko bolj ustrezala lokacija na Masarykovi cesti pred železniško postajo, na mestnem prometnem obroču (Fabianovem ringu), na križišču železniškega, mestnega in medmestnega avtobusnega ter prometa osebnih vozil z možnostjo parkiranja v veliki podzemni garaži. A kot je navedeno v zgornjem članku, se stihijsko načrtovanje naše prestolnice nadaljuje brez vsake osnove.

Tovorni železniški promet skozi Ljubljano že zdaj povzroča občanom hude težave. Z izgradnjo drugega tira se bo tovorni promet skozi Ljubljano skoraj podvojil. Za odpravo tegob občanov je obljubljena tja do leta 2030 le obnova lokomotiv in nekaj vagonov ter nekaj kilometrov protihrupne zaščite, ki bo dokončno, tudi vizualno, razrezala mesto. Projektanti navajajo, da bo tivolski lok omogočal krajšo povezavo z Gorenjsko. Strošek za nekaj sto metrov železniške proge je v nekaj letih narasel z 20 na 70 oziroma 80 milijonov evrov, kot sta občanom Ljubljane na srečanju 10. maja 2018 sporočila predstavnika MOL Miran Gajšek in vodja sektorja za železnice Dejan Jurkovič. Gre za obnovo proge, ki so jo po drugi svetovni vojni zaradi gradnje pivovarne Union odstranili. Vendar je tudi tivolski lok le delna rešitev, večina tovornega prometa bo še naprej potekala skozi središče mesta, prav tako kot tudi osebni železniški promet.

Tudi poglobitev železniške proge skozi »klet« mestnega središča ni pozabljen projekt, je povedal mestni urbanist. Pred leti so v MOL obravnavali poglobitev železnice pod središčem Ljubljane, za kar bi potrebovali od tri do štiri milijarde evrov, ki jih Ljubljana nima. Diskusija o izgradnji obvozne proge za tovorni promet okoli Ljubljane poteka že skoraj sto let, a odločitve o celostni rešitvi ni. Brez vsake osnove pa se zdaj projektira tivolski lok, ki bo gotovo onemogočil izvedbo poteka prometa iz naše prestolnice in okoli nje.

Obvozna proga mimo Ljubljane s priključkom na gorenjsko železnico je delovala za oskrbo soške fronte že v času prve svetovne vojne. Dogradnja v celovit obroč od Viča do Dravelj, Črnuč in Dolskega je bila projektirana pred drugo svetovno vojno, priključek na gorenjsko železnico so izboljšali Nemci v času okupacije. Celostni obroč, projektiran pred drugo svetovno vojno, so gradili prva leta po vojni, a pozneje gradnjo opustili. Na nedokončano gradnjo obroča od Viča do Dravelj spominjajo betonski ostanki podvozov in nadvozov, kjer danes vrtičkarji shranjujejo orodje.

Obvozna proga okoli Ljubljane torej nikakor ni nova ideja. Vprašanje pa je, zakaj se o tej alternativi sploh ne razpravlja. Na obvozno progo bi se lahko navezal tudi osebni železniški promet, kajti sedanja proga skozi središče mesta za moderni medmestni intercity promet, ki povezuje evropske prestolnice, tehnično ni primerna. Opominjava še na nujno potrebno povezavo slovenske prestolnice z letališčem. Nič ni dorečeno, a vendar se projektira Potniški center Ljubljana.

Podala sva rešitev in jo tudi javno objavila. Rešitev zajema tudi finančno plat. Ni namreč res, da ni sredstev za izvedbo. A naletela sva na gluha ušesa.

Prestižne slovenske ustanove, navedene v tem članku, pravilno opozarjajo na potrebo po družbenem in prostorskem načrtovanju razvoja države, ki drastično zaostaja za vsemi sosednjimi državami, in apelirajo, da zaostanek popravimo s skrbnimi odločitvami. Za to pa je potreben dialog med stroko, politiko in javnostjo, v demokratičnem procesu.

Podpisana apelirava na zgoraj navedene institucije, da sprožijo prepotreben dialog z obravnavo vseh možnih rešitev, kratkoročnih in dolgoročnih, z vizijo v prihodnost. Kajti le tako bo prenehala praksa stihijskih odločitev, ki škodujejo celostnemu razvoju, ne samo naše prestolnice, temveč tudi razvoju naše težko pridobljene države.

Peter Kerševan, u. d. i. a. Milan Kovač, u. d. i. a.