Ministrica za okolje in prostor, ki opravlja tekoče posle, Majcnova, se je danes na temo odpadne embalaže srečala s predsednikom Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije in prvim možem ljubljanske Snage Jankom Kramžarjem. Kot je spomnila v izjavi po pogovorih, so junija vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo z izjemo Interseroha dobile nova okoljevarstvena dovoljenja, nemudoma so sledile inšpekcijske odločbe, ki so jim naložile odvoz embalaže, ki je v prvem polletju še niso odpeljale.
Pri Interserohu pa je problem še neizdana odločitev upravnega sodišča v zvezi s pritožbo na spremenjeno okoljevarstveno dovoljenje iz preteklega leta. »Na upravno sodišče smo poslali vlogo za hitro reševanje te pritožbe, pri tem nas bodo verjetno podprli tudi centri za ravnanje z odpadki,« je povedala Majcnova. Šele po izdani odločbi bo namreč mogoče izdati novo okoljevarstveno dovoljenje, na podlagi katerega bodo v akcijo lahko šli tudi inšpektorji. Upravno sodišče sicer ocenjuje, da bo ta pritožba na vrsto predvidoma prišla jeseni.
Več kot 90 odstotkov nakopičene odpadne embalaže, ki trenutno še leži v skladiščih centrov za ravnanje z odpadki, mora odpeljati Interseroh, je povedala Majcnova.
Tudi sicer je do tega podjetja kritična in ugotavlja, da je »Interseroh tisti, ki bere predpise in zakonodajo drugače kot ostali«, podobno kot v Sloveniji pa se obnaša tudi v evropskem prostoru. Doslej podjetju sicer v pritožbah zoper ministrstvo ni uspelo, je še dodala.
Na ministrstvu pripravljajo nov zakon o varstvu okolja
Na daljši rok pa je ministrica znova napovedala sistemsko rešitev problema odvoza odpadne embalaže v novem zakonu o varstvu okolja. Predlog zakona bo za javno obravnavo pripravljen »vsaj do konca leta«, je zatrdila, o konkretnih rešitvah pa še ni želela govoriti. Kdaj bodo sedaj nakopičeni kupi skopneli, pa je torej odvisno od hitrosti odločanja upravnega sodišča.
V centrih za ravnanje z odpadki se po besedah Kramžarja z ministrstvom strinjajo glede potrebe po sistemskih rešitvah, ne pa tudi glede potrebe po interventnih rešitvah. »Naše stališče je, da kupi embalaže, ki so v tem trenutku nepravilno skladiščeni, ne morejo čakati na odločbo upravnega sodišča, verjetno še nadaljnjih šest mesecev, ali na sistemske spremembe,« je poudaril.
Po oceni centrov bi bila potrebna »intervencija države, ki bi zmanjšala te kupe in s tem tudi tveganja, povezana s takim skladiščenjem, od požarnih do sanitarnih«, na sistemskih spremembah pa bi delali vzporedno s tem.
Šest centrov v Združenju centrov za ravnanje z odpadki Slovenije ima trenutno na svojih dvoriščih še okoli 3800 ton nakopičene odpadne embalaže. Najhujše je stanje v Ljubljani, kjer je še vedno nakopičenih skoraj 2500 ton. »To je občutno preveč, da bi lahko rekli, da je ta sistem vzdržen,« je poudaril Kramžar.
Odpadki so se kljub začetku odvoza še povečali
Po vseh pritiskih na družbe za ravnanje z odpadno embalažo so te sicer začele odvažati odpadke, a količina na zalogi se po njegovi oceni vsaj v Ljubljani še ni začela zmanjševati oz. se je celo nekoliko povečala.
Kramžar je opozoril še, da centri za ravnanje z odpadki nimajo možnosti stanja rešiti na zakonit način. Če bi skušali te odpadke predati drugim, kar bi seveda morali plačati in račun izstaviti svojim uporabnikom, bi bilo to nezakonito, je navedel pridobljeno pravno mnenje. Nezakonito je tudi skladiščenje v sedanji obliki, nezakonito bi bilo, če bi skušali zmanjšati ločeno zbiranje in pripad na ta odpad. »Med vsemi deležniki v tej zgodbi smo mi ta trenutek v najbolj nezavidljivi situaciji,« je ocenil situacijo centrov za ravnanje z odpadki.
Da skladiščenje ni v skladu z zakonodajo, po besedah Kramžarja ugotavljajo tudi inšpekcije, ki pri njih redno opravljajo preglede. Lani so jim za to izdali tudi kazen, letos še ne.
