Predsednika najmočnejših držav na svetu Donald Trump in Vladimir Putin sta na srečanju v finski prestolnici, ki je že gostila predsednike obeh držav, ostala zvesta sama sebi. Putin je, kot po navadi, zamujal na zgodovinsko srečanje (eno uro), Trump je, kot po navadi, pred srečanjem ogromno tvital in nekajkrat prišel v nasprotje s samim seboj, po srečanju pa govoril, kot da prejšnjih tvitov sploh ni bilo. A Trump ruskemu predsedniku ni ostal dolžan in ga ni čakal v predsedniški palači, ampak v hotelu, zato je Putin kljub zamudi moral počakati Trumpa, da se mu pridruži.

Govorila o vsem, a dogovorila se nista o ničemer

Dvourni pogovor, ki je potekal zgolj v navzočnosti prevajalcev, je bil po njuni oceni na skupni tiskovni konferenci uspešen in koristen. »V interesu obeh držav je, da nadaljujeva pogovore, in dogovorila sva se, da jih bova,« je dejal Trump. Izrazil je prepričanje, da se bosta v prihodnje pogosto srečevala. »In upam, da bomo rešili prav vse probleme, o katerih sva govorila danes,« je dodal ameriški predsednik. Po njunih besedah sta se dotaknila prav vseh perečih svetovnih problemov, od Sirije preko trgovinske vojne do iranskega jedrskega programa in ukrajinske krize. A o nobenem od teh nista novinarjem povedala nič konkretnega in analitiki ocenjujejo, da sta Putin in Trump ostala daleč vsaksebi glede možnih rešitev.

Putin je dejal, da so bili pogovori z ameriškim kolegom zelo uspešni in koristni. Ob tem je pohvalil odkrito in poslovno naravnano ozračje na vrhu. Prav tako je poudaril, da ni objektivnih razlogov za napetosti med Rusijo in ZDA. »Vsem je jasno, da gredo dvostranski odnosi skozi težavno obdobje. Vendar ni objektivnih razlogov za te težave, to trenutno napeto ozračje,« je dejal.

Nebogljen kot redko kateri predhodnik

Po tiskovni konferenci so se analitiki in novinarji lotili analize izrečenega in neizrečenega, govorice telesa in branja med vrsticami. Večina se jih je strinjala, da je bil Putin tisti, ki je »vodil igro«, in da je bil Trump v podrejenem položaju kot redko kateri ameriški predsednik na srečanjih z ruskimi kolegi.

Velik del pogovora in tudi tiskovne konference je potekal v senci novice, da je posebni tožilec za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016 Robert Mueller vložil obtožnice proti 12 članom ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ki bi naj vodili dejavnosti spletnih hekerjev pod imenom Guccifer in DCLeaks. Trump je v soboto dejal, da ne bo prosil Putina, naj 12 obtoženih izročijo ZDA.

V nedeljo je tvitnil, da bo prosil Putina, naj jim jih izročijo, danes pa je na tiskovni konferenci dejal, da je bil Putin zelo odločen v zanikanju ruske vpletenosti v vdore v računalniške sistem demokratov in odbora za kongresne volitve.

Dejal je, da sicer zaupa ameriškim tajnim službam, da pa je iskanje dokazov o ruskem vpletanju v ameriške volitve »navaden lov na čarovnice«. Trump pravi, da ni bilo nobenega zunanjega vmešavanja, da je preiskava o tem čisti polom in da je zmagal na volitvah, ker je imel »briljantno kampanjo«. Analitiki pravijo, da je Trump celo »preslišal« Putinovo povabilo, da državi skupaj raziščeta, kaj od obtožb dejansko drži. Ali in koliko sta si predsednika bližje glede Ukrajine, Krima in Sirije, se ni dalo razbrati niti z branjem med vrsticami. Mogoče sta bila bolj konkretna zunanja ministra Mike Pombeo in Sergej Lavrov, toda prva diplomata velesil se po srečanju nista družila z novinarji in ni še jasno, ali sta bila vsaj onadva kaj bolj konkretna od predsednikov.