»Nič ni lepšega, kot zmagati najbolj dramatično, najbolj fascinantno, najbrutalnejšo in po svoje najlepšo etapo Toura. Ni lepše od te,« je John Degenkolb s tresočim glasom in solznih oči proslavljal zmago devetega dne kolesarske dirke po Franciji. Nič manj kot rudar, umazan od prašnih kolovozov kultnega Roubaixa, ni bil ponosen Primož Roglič. Preživel je severni pekel v prvi zasledovalni skupini (26. mesto), manj kot pol minute za vodilno trojko, in ob koncu stresnega tedna poravnan z večino hribolazcev motiviran čaka torek in Alpe.
Osnovna namera organizatorjev, da ob selekciji za najbolj vsestranskega zmagovalca Toura naredijo spektakel, je uspela. Prašni tlakovani odseki sicer niso bili tako brutalni kot v deževni različici. Legendarna polovička (156 kilometrov dolga trasa, 15 tlakovanih odsekov) pa je bila toliko brutalnejša tako za lahke hribolazce, kot je Rogel, kot za močne »konje«, vajene spomladanskih klasik. Deveti dan Toura so s strahom pričakovali mnogi. Najkrutejše se je usoda severnega pekla poigrala s 33-letnim Richijem Portem. Avstralec, adut ekipe BMC, zmagovalec Švice, je po padcu in zlomu ključnice odstopil že po desetih nedeljskih kilometrih. Še na asfaltu. Kakšna usoda. Okvaro koles in padce, kar je pri povprečni hitrosti 46 km/h pomenilo hud hendikep, je s skoraj dvema minutama zaostanka najhuje »plačal« vitez celjski Rigoberto Uran (EF Education).
Vsem hribolazcem je bila osnova preživetje. Potem ko je Kristijan Koren kot velemojster Roubaixa vešče naredil osnovno nalogo zaščititi Vincenza Nibalija, so bili tudi v Rogličevi ekipi LottoNl-Jumbo zadovoljni. Še posebej po dveh dneh zmagoslavja sprinterja Dylana Groenewegna, ki je ekipo že rešil vseh pritiskov sponzorjev in šefov. Poleg Rogliča sta v prvi zasledovalni skupini končala tudi predpostavljeni kapetan Steven Kruijswijk (20. mesto) in pomočnik Robert Gesink. »Morali smo se bojevati ves dan, za vsak tlakovani odsek posebej,« je spregovoril kapetan Kruijswijk. »Pomembno je bilo vsakega začeti v ospredju. Na vseh petnajstih odsekih je bila enaka vojna. Vsi smo želeli biti spredaj. Ekipa je sijajno delovala. Veseli smo, da je stresnega tedna konec in bomo zapeljali v Alpe.«
Primož Roglič je bil eden najopaznejših hribolazcev, čeprav je bila to njegova prva preizkušnja na najbolj posebnih cestah. Spretno se je skrival pastem, tudi v špalirju množic. Tik pred Roubaixem se je za nekaj časa celo postavil na čelo, a je bila glavnina budna in ga ni pustila v lov za trojico Degenkolb, Van Avermaet, Lampaert. V skupnem seštevku se je povzpel na 13. mesto. Je minuto in 14 sekund za Geraintom Thomasem iz Skya, ki ima kot prvi zasledovalec Grega Van Avermaeta najboljše izhodišče med hribolazci. Déjà vu Degenkolba, kralja Roubaixa 2015, je bil veličasten. »Neverjetno, kako srečen sem. Kako dolgo sem čakal na novo veliko zmago (od Vuelte 2015, op. p.). Veliko sem pretrpel. Po poškodbi mnogi niso več verjeli vame. Padel sem tudi spomladi na Roubaixu, mesec dni nisem bil na kolesu,« je čustveno vrelo iz 33-letnega Nemca.
Zanimivo, da je med prvimi petindvajsetimi v skupnem seštevku le par »vsiljivcev«, ki v Alpah nimajo možnosti. Avermaet, Philippe Gilbert, najboljši mladi kolesar Soren Kragh Andersen in na repu omenjenih ob Uranu že zeleni Peter Sagan.
