Trump je odpovedal podporo svetovnemu podnebnemu sporazumu, odstopil je od mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu, sprejel je vrsto protekcionističnih trgovinskih ukrepov, pod vprašaj pa postavlja tudi čezatlantsko sodelovanje v zvezi Nato.
EU in Kitajska, ki obe zavračata ameriške uvozne carine na jeklo aluminij kot neupravičene, naj bi se v Pekingu v prizadevanjih za ohranitev svetovne trgovinske ureditve dogovorili za vzpostavitev skupine za posodobitev Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Prav tako sta EU in Kitajska na isti strani, ko gre za podnebje in Iran, tako da se na vrhu v Pekingu pričakuje tudi močno sporočilo podpore pariškemu podnebnemu dogovoru in iranskemu jedrskemu sporazumu, še zlasti prvemu.
Partnerici naj bi zavezanost uresničevanju pariškega dogovora potrdili tudi v skupni izjavi, zlasti naj bi bila v ospredju zmanjševanje uporabe fosilnih goriv in spodbujanje razvoja čistih tehnologij. Zagnali naj bi tudi partnerstvo za zaščito oceanov.
EU ima težave tudi s Kitajsko
Pričakuje se tudi premik v pogajanjih o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki so se začela leta 2013. Strani naj bi predstavili ponudbi za ureditev dostopa do trga. Dogovor je sicer še daleč, a to je nov zagon v pogajanjih.
Tako na evropski kot na kitajski strani pred vrhom izpostavljajo, da želijo posredovati sporočilo, da sta EU in Kitajska dobri partnerici v multilateralnem trgovinskem sistemu ter da lahko skupaj storita veliko za njegovo zaščito pred protekcionizmom.
EU ima sicer težaven odnos s svojo drugo največjo trgovinsko partnerico. Izpostavlja, da so presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju na Kitajskem glavni razlog za globalna trgovinska neravnovesja. Očita ji tudi državne subvencije podjetjem.
V začetku junija pa je EU sprožila tudi postopek pred WTO zaradi kitajske zakonodaje, ki spodkopava pravico intelektualne lastnine evropskih podjetij na Kitajskem, ker so ta kitajski strani prisiljena zagotoviti lastništvo ali pravico do uporabe tehnologije.
Kitajski premier Li Keqiang in predsednik Xi Jinping se bosta v Pekingu pogovarjala s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, ki ga bo spremljalo tudi več komisarjev.
Potrditev zavezanosti multilateralizmu v Tokiu
Iz Pekinga bosta Tusk in Juncker odpotovala v Tokio, kjer se pričakuje podpis trgovinskega sporazuma, ki je sploh največji posamezni sporazum, ki ga je EU kadar koli izpogajala. Veljati naj bi začel v začetku prihodnjega leta.
Sporazum pokriva 600 milijonov ljudi in približno tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Odpravil naj bi milijardo evrov dajatev na leto na izvoz unije na Japonsko. Je tudi prvi trgovinski sporazum, ki vključuje izrecne zaveze glede boja proti podnebnim spremembam.
V EU izpostavljajo, da je sporazum jasno sporočilo v podporo mednarodni ureditvi, ki temelji na skupnih pravilih, in proti protekcionizmu.
Tudi na vrhu v Tokiu naj bi potrdili zavezanost multilateralizmu ter se med drugim zavzeli za posodobitev WTO in za uresničevanje pariškega podnebnega dogovora, predvidena pa je tudi razprava o vrsti aktualnih tem, kot je denuklearizacija Korejskega polotoka.
Vrh EU in Japonske je bil predviden minuli teden v Bruslju, a je japonski premier Shinzo Abe odpovedal udeležbo zaradi katastrofalnih poplav na Japonskem. Zato so ga preložili za nekaj dni in preselili v Tokio.
