»Predsedniku države sem podal odstopno izjavo,« je v parlamentu v soboto povedal Lafontant. Predsednik je odstop tudi sprejel, je dodal.
Prejšnji teden je vlada obubožane karibske države naznanila načrt krepkega povišanja cen bencina - 38-odstotnega za bencin, 47-odstotnega za dizel in 51-odstotnega za kerozin. Napoved je sprožila ostre odzive, protestniki so na ulicah prestolnice Port-au-Prince in drugih mest postavili barikade in zažigali gume.
Ob dogajanju so nepridipravi izropali in požgali več trgovin, zažigali so tudi avtomobile. Umrli so najmanj štirje ljudje. Vlada je zvišanje cen bencina nato preklicala.
Lafontant, fizik z malo političnimi izkušnjami, ki je premiersko mesto zasedel februarja 2017, se je že pred tem spopadal s številnimi kritikami. V sobotnih protestih v Port-au-Princu je na stotine protestnikov zahtevalo ne le njegov odhod, ampak tudi umik predsednika Jovenela Moiseja.
V Haitiju okoli 60 odstotkov ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan. To pomeni, da je prav vsako zvišanje cen zanje ogromno breme.
IMF zahteval ukinitev subvencij za gorivo
Februarja je sicer Haiti z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) podpisal sporazum, v katerem se je zavezal k izvedbi gospodarskih in strukturnih reform v podporo gospodarski rasti. Ena od zahtev IMF je bila ukinitev subvencij za pogonska goriva, kar je vodilo do predlaganega zvišanja cen.
V četrtek je sicer IMF ocenil, da bi bil potreben »bolj postopen pristop« k ukinjanju subvencij, skupaj z ukrepi za zaščito »najbolj ranljivih ljudi«.
»Še naprej bomo podpirali Haiti ... pri pripravi nove reformne strategije,« je dejal tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice. Ob tem pa je spomnil, da bi ukinitev subvencij za gorivo sprostila sredstva za druga področja, kot je izobraževanje.
Haiti sicer za subvencije za gorivo letno porabi okoli 300 milijonov dolarjev. To je več kot 11 odstotkov proračuna za 2018-2019, ki ga je vlada junija predložila parlamentu, še dodaja AFP.
