Potem ko se je Anderson uvrstil v finale po maratonskem dvoboju z Američanom Johnom Isnerjem (šest ur in 36 minut), se je Đokovićev polfinalni obračun s Špancem Rafaelom Nadalom začel v petek ob 20. uri, a so ga prireditelji – takšen je dogovor med teniškim kompleksom All England Club in lokalnimi prebivalci – po treh urah prekinili. Nadaljeval se je v soboto, kljub lepemu vremenu pod zaprto streho: tako sta ga v petek začela, po pravilih Wimbledona pa morajo biti enaki pogoji tako na začetku kot na koncu dvoboja. Po petih urah in 16 minutah je Novak Đoković zmagal s 6:4, 3:6, 7:6 (9), 3:6, 10:8 in po uspehu dejal: »Z Andersonom sva odigrala najdaljša polfinalna obračuna v zgodovini Wimbledona. Upam, da bova imela v finalu vsaj toliko moči, da bova lahko stala na nogah.«
Đokovića je prvič gledal sin
V finalu je Đoković, ki je kot številka 21 na svetu najnižje uvrščeni igralec v wimbledonskem finalu v zadnjih 15 letih, za četrto lovoriko potreboval dve uri in 18 minut. Srb je imel 76-odstotno uspešnost prvega servisa, drugega kar 65-odstotno, naredil pa je precej manj neizsiljenih napak kot Anderson (13:32) in zbral več točk (100:74). S tribun ga je prvič v karieri v živo spremljal sin Stefan, kar je Novak komentiral z besedami: »Čudovito je slišati njegove vzklike: 'Oči, oči.' V minulih dneh sva večkrat igrala tenis in Stefan je bil v tem času moj najboljši 'sparing partner'. Rad te imam, sin moj, najbolj na svetu.«
Đoković, ki je bil zaradi poškodbe komolca z igrišč odsoten pol leta, je priznal, da je večkrat pomislil, da se mogoče nikoli več ne bo vrnil na vrhunsko raven. »Uspelo mi je, Wimbledon pa je najboljše mesto za vrnitev. To je sveto mesto za tenis, zato je zmaga še toliko pomembnejša. V finalu se je Anderson po dveh slabih nizih vrnil v igro, a sem se le uspel izvleči v podaljšani igri, čeprav je bil boljši,« je ocenil 31-letni Đoković, ki je včeraj igral že 22. finale turnirjev za grand slam, po 13. zmagi pa so pred njim na večni lestvici le še Roger Federer (20), Rafael Nadal (17) in Pete Sampras (14).
Anderson je po lanskem porazu v finalu US Opna (s 3:0 ga je ugnal Nadal) izgubil še drugi finale na turnirjih velike četverice. Po prvem nizu proti Đokoviću v vročem Londonu (29 stopinj Celzija) je zaradi bolečin v komolcu zahteval zdravniško pomoč, a se je potem vrnil na zelenico. »V prvih dveh nizih nisem prikazal svojega najboljšega tenisa. V tretjem sem se vrnil, in če bi v odločilnih trenutkih osvojil še kakšno točko in bolje odigral kakšno žogico, bi se dvoboj mogoče drugače razpletel. Toda na koncu sem izgubil proti velikemu šampionu. To, da sem na travi Wimbledona igral kar 21 ur, je zelo utrujajoče, a je to zame velika čast in privilegij,« je pojasnil 32-letni in 203 centimetre visoki Kevin Anderson, ki se je po Brianu Nortonu leta 1921 kot prvi Južnoafričan uvrstil v finale Wimbledona.
Prijateljici po finalu v solzah
Le 65 minut je 30-letna Nemka Angelique Kerber potrebovala za skalp skoraj sedem let starejše Američanke Serene Williams, s sobotnim uspehom pa se ji je maščevala za finalni poraz v Wimbledonu leta 2016 (5:7, 3:6). V Bremnu rojena Kerberjeva, ki ima stalno prebivališče v mestu Puszczykowo na Poljskem (ima tudi poljsko državljanstvo), je prvič zmagala v teniškem kompleksu All England Club in skupno tretjič na turnirjih za grand slam (Australia Open in US Open v letu 2016). »Zmaga v Wimbledonu je uresničitev mojih sanj in cilja, ki sem si ga zadala pred sezono. In obliž na slabo lansko sezono, ki ni bila takšna, kot sem pričakovala. Čeprav sem jo začela kot prva igralka sveta, nisem osvojila nobenega turnirja. Ponosna sem nase,« je dejala Angelique Kerber, ki je za londonsko zmago dobila več kot 2,5 milijona dolarjev, skupno pa je v karieri zgolj s turnirskimi nagradami zaslužila že 26 milijonov dolarjev.
Kerberjeva in Williamsova sta zelo dobri prijateljici, Nemka pa je Američanki polaskala z besedami: »Serena je vzor in navdih vsem, ki spremljajo njeno športno in življenjsko pot. Prepričana sem, da bo kmalu osvojila nov grand slam.« Serena je letos lovila že svojo osmo lovoriko v desetem finalu na sveti travi in skupno 24. na turnirjih za grand slam, s čimer bi se na lestvici vseh časov na prvem mestu izenačila z Avstralko Margaret Court. »Če že nisem mogla zmagati jaz, sem vesela, da je slavila Angelique. Igra odličen tenis, verjetno najboljši v karieri. Kljub porazu sem srečna, kajti septembra lani sem imela velike težave pri porodu in že pred njim, operacije zaradi krvnih strdkov, pljučno embolijo… Zato skorajda ni normalno, da sem se dobrih deset mesecev po rojstvu hčere Olympie prebila v finale. Toda to je šele začetek, kljub starosti imam namreč pred sabo še veliko visokih teniških ciljev,« je prav tako s solzami v očeh govorila Serena Williams.
