Vodja strokovnega nadzora arheoloških del z novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Uroš Bavec je za STA ocenil, da je spoznanje o mestu novomeške keltske in rimske naselbine najpomembnejši izkupiček teh izkopavanj ter raziskav.
Arheologi so sicer v prerezu naselbinskih plasti novomeškega Glavnega trga in njegove neposredno okolice v najglobljih plasteh odkrili naselbinske ostanke hiše in tlakovanja iz predantičnega mlajše železnodobnega keltskega obdobja ter pred tako imenovano Fichtenauvovo hišo na Glavnem trgu 2 celo sledove sočasnih cestnih kolesnic.
Sledile so plasti z zgodnjerimskimi oziroma antičnimi ostanki. Med temi so naleteli na ostanke kuhinjske peči za peko in v teh našli rimski novec, na ostanke železarske peči in kovaške delavnice, na črepinje antične keramike in druge posamične naselbinske najdbe.
Našli ostanke iz obdobja pred in po rimski okupaciji
Našli s torej vse potrebne prvine, na temelju katerih lahko sklepajo o »urbani arheologiji« pred ustanovitvijo srednjeveškega Rudolphswertha oziroma Novega mesta. Našli so ostanke komunikacije, hiše in obrtne dejavnosti iz obdobja pred rimsko okupacijo in po tej, je pojasnil sogovornik.
Naslednje najdbe novomeškega središča sodijo v čas po prihodu Slovanov in srednji vek. Predvsem gre za različna cestna in druga tlakovanja, od skromnih do prestižnejših, pri čemer je arheologe navdušil predvsem ornamentirani baročni tlak, ki ga je arhitekt skušal poustvariti v sodobnem prenovitvenem tlakovanju. Delni predstavitvi izvirnega baročnega tlakovanja na mestu samem oziroma »in situ«, ki so jo predvideli ob njegovem odkritju, pa se bodo morali zaradi omejenega financiranja verjetno odreči.
Bavec je še dejal, da to odločitev naročnikov arheoloških raziskav sicer obžaluje in da bi tak kraj, kot je Novo mesto, zaslužilo »in situ« predstavitev lastne arhitekturne preteklosti.
Izkopavanja so sicer v glavnini končali, arheologe čaka le še strokovni nadzor pri manjših gradbenih delih ob posameznih stavbah.
