Regijski BioCamp, vsakoletno Novartisovo tekmovanje za mlade strokovnjake, spodbuja razmišljanje o preprostih in hitrih rešitvah, ki je v podjetju zelo zaželeno. Na njem namreč ekipe najbolj talentiranih študentov naravoslovnih znanosti iz različnih držav rešujejo konkretne izzive, pri čemer v ospredju ni strokovnost, ampak timsko delo, razmišljanje zunaj okvirov, predstavitev rešitve in uspešnost ekipe na pogovorih z morebitnimi vlagatelji.
Vse te veščine so koristne za delo v lastnem podjetju ter tudi v multinacionalki. Novartis v Sloveniji, ki je do sedaj že osemkrat organiziral Regijski BioCamp, tridnevni mednarodni dogodek za najperspektivnejše dodiplomske in podiplomske študente naravoslovnih znanosti, je sicer do sedaj na tekmovanje privabil že 280 izjemnih mladih strokovnjakov.
In med njimi vsako leto najde tudi svoje nove sodelavce. Do sedaj so jih zaposlili 29. Med njimi so tudi mladi strokovnjaki Anja Kejžar, Janko Ignjatović, zaposlena v Razvoju bioloških zdravil Mengeš, in Jan Breznikar, zaposlen v Razvojnem centru Slovenija.
Ideja mora biti primerna za trg
Anja Kejžar se je BioCampa udeležila kot doktorska študentka leta 2013. Mlada biofarmacevtka, ki je doktorirala v Ljubljani, med doktorskim študijem pa delala tudv laboratoriju priznanega slovenskega znanstvenika Matije Peterlina v San Franciscu, je bila nad BioCampom navdušena, ker je na njem pridobila znanja, s katerimi se kot naravoslovka ni srečevala – ekipa je morala poskrbeti tudi za poslovni del predstavljene rešitve.
»To je bilo zame nekaj povsem novega. Predvsem pa sem spoznala, kako pomembna je povezanost akademskega sveta in gospodarstva. Novartis v Sloveniji namreč na široko odpre vrata mladim strokovnjakom iz različnih držav. To bi bila lahko dobra praksa za druga podjetja, ki bi po tej poti lažje prepoznavala talente in jih tudi po študiju zadržala doma,« razmišlja Anja Kejžar, ki študentom svetuje, naj bodo med študijem proaktivni in naj iščejo možnosti, kako spoznati poleg akademskega sveta tudi realni sektor, saj se bodo po koncu študija lažje odločili, kje začeti graditi kariero.
»Sama sem sicer prek študentskega servisa delala v industriji, ampak premalo, da bi z gotovostjo vedela, ali bi raje delala v akademskem okolju ali v podjetju. Na srečo sem izbrala prav. Morebiti ne bi bilo nič narobe, če se študent, ki je ponavadi osredotočen predvsem na študij, odloči za daljši premor za nabiranje delovnih izkušenj, saj si po študiju lažje začne utirati karierno pot.«
Konec študija – kaj pa zdaj?
»Saj poznate občutek, ko končaš študij in ne veš, kaj bi,« je misel nadaljeval Jan Breznikar, magister biofarmacije, ki je v Novartisu v Sloveniji zaposlen šele prvo leto. Novartis v Sloveniji je sicer spoznal že med delom prek študentskega servisa in se po koncu študija zaposlil v regulatorni analitiki v Razvojnem centru Slovenija. Na BioCamp se je prijavil že v četrtem letniku, med magisterijem pa znanje pridobival v Nemčiji in Angliji.
»Slovenci imamo res veliko znanja. V laboratorijih v tujini sem se brez težav kosal z doktorskimi študenti. Morda je naša pomanjkljivost ta, da svojega znanja ne znamo primerno pokazati in da si ne znamo poiskati dovolj priložnosti,« razmišlja Breznikar, ki se mu prav zato zdi taka oblika sodelovanja, kot ga spodbuja BioCamp, pomembna.
Spoznati samega sebe
»Človeštvo je prvič v položaju, ko se starejši učijo od mlajših. In četudi se zdi, da mladi nismo aktivni, smo zelo aktivni. A ves čas potrebujemo nove izzive in priložnosti, da svoje znanje lahko potrdimo v konkretnih projektih,« je dejal Janko Ignjatović, ki ga je BioCamp »ujel« prek letaka, ki je visel na hodniku fakultete za biofarmacijo v Beogradu. Tako je leta 2014 prišel na tekmovanje v Slovenijo, na njem zmagal in kasneje zmagal tudi na tekmovanju v Baslu, kjer se je pomerilo 70 najboljših posameznikov.
»Sami moramo prevzeti odgovornost za razvoj. Tega za nas ne bo naredila država, to je preživeto. Je pa res, da bi se morala akademski svet in gospodarstvo tesneje povezati. Univerze morajo zagotavljati znanje za sedanje potrebe gospodarstva. Vesel bi bil, če bi lahko na fakultetah študenti večkrat slišali konkretne primere iz gospodarstva in če bi gospodarstvo lahko sodelovalo pri oblikovanju kurikuluma. Potrebni so namreč programi, primerni za čas, v katerem živimo. Potrebe podjetij pa se zelo hitro spreminjajo, zato bi bilo treba izobraževalne programe vsakih nekaj let pregledati in prilagoditi,« meni Ignjatović, ki končuje doktorat iz biotehnologije.
Živeti spremembe
»Svet se zelo hitro spreminja, tehnologija daje dinamiko našemu življenju, katerega edina stalnica so spremembe. Mi živimo spremembe. Spremembe posameznika ves čas spravljajo iz cone udobja, kar je najboljše gibalo za rast. In če rastem sam, raste tudi moja okolica, raste tudi podjetje,« o sprejemanju sprememb razmišlja Ignjatović, ki pa ob tem poudarja, da morajo biti tudi podjetja občutljiva za interese mladih in z zaupanjem podpreti razvoj njihovih talentov. »Pomembno je, da nam zaupajo in dajejo nove odgovornosti. Opolnomočenje je ključnega pomena. V podjetju se o tem ves čas pogovarjamo s svojimi vodji, ki poznajo naše želje in sposobnosti. Delo v globalni multinacionalki je velika prednost, saj se ti ves čas odpirajo možnosti razvoja in napredovanja, ne le vertikalno, tudi horizontalno. To je za mladega strokovnjaka izjemna motivacija, saj se z leti človek spreminja, s tem pa tudi njegovi interesi in ambicije. In v multinacionalki jih lahko živiš, doma ali pa v tujini,« poudarja Ignjatović.
Vsi trije so potrdili, da jim široko znanje, ki so ga pridobili kot študenti biofarmacije, odpira vrata tudi v nove poklice, ki bodo nastali kot posledica hitrega tehnološkega razvoja.
