Gre za sodbo na prvi stopnji, tako da se tožilstvo za organiziran kriminal lahko še pritoži. Obramba je sicer trdila, da ni šlo za upor, temveč za protest, ker so kljub drugačnemu dogovoru izročili haaškemu sodišču dva pripadnika JSO, ki so ju pred tem prijeli, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Sodišče je v soglasni odločitvi izpostavilo, da vlada takrat ni razglasila izrednih razmer, ker je ocenila, da ni nevarnosti za nasilen prevzem oblasti.
Tožilstvo je sedmerico obtožilo upora proti takratni novi demokratično izvoljeni vladi Đinđića, ko so novembra 2001 oboroženi blokirali ceste in zavračali izpolnjevanje ukazov. Blokirali so glavno cesto v Beogradu in ulice v Vrbasu, ker je nova vlada dva pripadnika JSO, brata Nenada in Predraga Banovića, izročila haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi vojnih zločinov.
Dve leti kasneje je bil 12. marca 2003 Đinđić ubit pred poslopjem vlade v Beogradu v atentatu, ki sta ga organizirala JSO in zemunski klan.
Leta 2009 je bil Ulemek obsojen na 40 let zapora zaradi organizacije umora, Jovanović pa za umor, saj je bil tisti, ki je streljal na premierja. Oba sedaj prestajata zaporno kazen. Politično ozadje umora ni bilo nikoli ugotovljeno.
Ulemek je bil sicer obsojen tudi zaradi umora bivšega srbskega predsednika Ivana Stambolića in poskusa atentata na takratnega opozicijskega voditelja Vuka Draškovića leta 2000.
