Komaj so si argentinski navijači malo opomogli po bolečem porazu Argentine proti Franciji, in to že v osmini finala, kar je za to južnoameriško reprezentanco z dvema naslovoma svetovnih prvakov v zadnjih 40 letih katastrofa, jim zdaj, potem ko so šli kot nogometni navdušenci na drug konec sveta, v Rusijo, grozijo težave ob vrnitvi v domovino.

Pomoč potovalnih agencij

Argentinska zvezna uprava za javne prihodke je namreč v začetku julija začela obsežno preiskavo, da bi preverila, ali so tisti, ki so v zadnjih tednih porabili veliko denarja za pot in bivanje v Rusiji, v davčni napovedi navedli vse svoje imetje in prihodke. Omenjena davčna uprava je stopila v stik s potovalnimi agencijami, da bi prišla do seznama oseb, ki so kupile vstopnice za nogometne tekme v Rusiji. Prav tako bo na uradu za migracije, ki ima pod nadzorom vsak izstop in vstop v državo, ugotavljala, kdo vse je po 1. juniju potoval v Rusijo. Avgusta bodo davčni uradniki pregledali še kreditne kartice teh oseb, da bi pri vsakomur določili stroške za ogled nogometnih tekem. Ogledali si bodo tudi bazo podatkov Fan ID, ki je uradni dokument za identifikacijo vsakega tujega obiskovalca, s čimer naj bi ruska oblast preprečila teroristične napade in kriminal med svetovnim prvenstvom.

Do zdaj je argentinska oblast odkrila vsaj sto navijačev, ki so se junija odpravili v Rusijo in pred tem zagrešili davčno utajo. Med njimi je Argentinec, čigar fotografija je krožila na družbenih omrežjih, ker je na facebooku objavil posnetek, na katerem se je norčeval iz ruskih žensk. Ta Argentinec, čigar ime je davčna tajnost, ni nikoli plačeval davkov. Kako si je torej lahko privoščil pot v Argentino? Tudi ni edini Argentinec, ki je dajal seksistične komentarje o ruskih ženskah.

Drugi najpriljubljenejši šport

Lov davčne uprave na nogometne navdušence, ki ne plačujejo davkov, denar za Rusijo pa so imeli, se je šele začel. Vsega skupaj je namreč po nekaterih ocenah v Rusijo potovalo kar 54.000 Argentincev. Eno tako potovanje, ki je imelo za cilj tekme v Moskvi, Sankt Peterburgu, Nižnem Novgorodu ali Kazanu, je stalo od 7000 do 25.000 evrov. Med temi 54.000 Argentinci jih je najbrž zelo veliko utajilo davke, saj je, kot pravijo v Buenos Airesu, po nogometu najbolj priljubljen šport v Argentini davčna utaja. Po nekaterih ocenah davkov ne plačuje kar tretjina Argentincev. A ta delež se počasi zmanjšuje, ker je argentinska oblast čedalje strožja, zaradi česar je čedalje težje skrivati svoje prihodke in imetje. Že v času svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji leta 2014 je argentinski davčni upravi uspelo razkrinkati več kot sto nogometnih navdušencev, ki so imeli dovolj denarja za ogled tekem svoje reprezentance v Braziliji, čeprav so v davčnih izjavah navajali zelo nizke prihodke.

Tudi Messi ne plačuje davkov

Sicer je oktobra 2016 davčna uprava sprožila postopke tudi proti več velikim argentinskim klubom, ker niso plačevali davkov, čeprav jim je davčna zakonodaja zelo naklonjena. Več argentinskih nogometašev, tudi Lionel Messi, je s pomočjo fiktivnih podjetij v Panami skrivalo denar pred argentinsko davčno upravo.

Desničarski argentinski predsednik Mauricio Macri, ki je bil v letih 1995–2008 tudi predsednik priljubljenega nogometnega kluba Boca Juniors, je sicer avgusta 2016 razglasil davčno amnestijo za imetje in denar, ki ju Argentinci skrivajo v tujini. V resnici je bilo to zelo pametno, saj je na tak način prišlo v državo okoli 110 milijard evrov! A tudi predsednik Macri je bil lani med tistimi, ki so kot Messi in še več sto Argentincev omenjeni v panamskih dokumentih, torej ima denar v davčni oazi. Sodišče je lani postopek proti Macriju zaradi pomanjkanja dokazov ustavilo.

Da so davčne utaje v Argentini priljubljen šport, kaže tudi Messi, ki mu očitno ni dovolj, da je eden najboljših igralcev na svetu in napadalec slavne Barcelone. Ne le da je, kot kažejo panamski dokumenti, ustanovil panamsko podjetje Mega Star Enterprises, ampak ga je že pred tem španska oblast zaradi utaje davkov obsodila na 21 mesecev zapora, namesto česar je plačal kazen v višini 252.000 evrov ali 400 evrov za vsak dan ječe. Glede panamskega podjetja je potem trdil, da je povsem neaktivno. A nedavno je prišlo na dan, da je podjetje uporabljal vsaj še junija 2018.