Skupina ManpowerGroup z najnovejšo raziskavo o karierah milenijcev in viziji 2020 opozarja na dejstva, številke in praktične nasvete strokovnjakov na področju zaposlovanja. Kvantitativna raziskava je zajela 19.000 milenijcev, torej starih od 20 do 34 let, in več kot 1500 vodij kadrovskih služb v 25 državah. Opravila pa jo je svetovalna agencija Reputation Leaders. Anketirane so vprašali, kaj iščejo pri zaposlitvi, h katerim razvojnim priložnostim stremijo in kaj bi jih prepričalo, da ostanejo pri delodajalcu.
Do leta 2020 bodo milenijci predstavljali več kot tretjino globalnih kadrov. Na trg dela so vstopili prav v času globalne recesije z rekordno brezposelnostjo mladih, hitreje spreminjajočimi se poslovnimi cikli in naraščajočim povpraševanjem po novih kompetencah, za katere se milenijcem pogosto očita, da niso ustrezno izobraženi.
Veščine prihodnosti
»Kadri bodo vse pogosteje potrebovali nove veščine, če bodo želeli ostati zaposljivi za delovna mesta, ki jih morda sploh še ne poznamo,« je pojasnil Nebojša Biškup, regionalni vodja ManpowerGroup Slovenija in Hrvaška, ter dodal: »Tako kot se spreminjajo oblike zaposlovanja, se spreminjajo tudi zahteve delodajalcev, ki vse pogosteje iščejo kadre z zelo specifičnim znanjem, kompetencami in izkušnjami. Podatki minulih raziskav ManpowerGroup kažejo, da v globalnem merilu kar 40 odstotkov delodajalcev ne more najti kadrov s potrebnimi kompetencami in po lokalnih izkušnjah lahko predvidevamo, da podoben odstotek velja tudi za Slovenijo.«
Dve tretjini sta glede kariere optimistični
In kako samozavestni so milenijci glede svojih kariernih možnosti? Kar dve tretjini milenijcev je optimističnih glede svojih karier, pri čemer jih je 62 odstotkov prepričanih, da bi lahko v primeru izgube svojega glavnega vira dohodka našli enako dobro ali še boljše delo v manj kot treh mesecih. Na splošno so milenijci v Mehiki, Švici, Nemčiji in na Kitajskem bolj pozitivni kot tisti na Japonskem, v Grčiji in Italiji, kar odseva ekonomske, politične in kulturne dejavnike v teh državah. Večina milenijcev na globalni ravni pred seboj vidi obetavno prihodnost in uspešno kariero.
Milenijci se pripravljajo na karierni ultramaraton
Večina milenijcev se zaveda, da imajo pred sabo karierni ultramaraton in da zgodnja upokojitev pri šestdesetih letih spada v »star način razmišljanja«. Predvidevajo, da bodo delali več in dlje kot generacije pred njimi, zato že vnaprej pričakujejo večjo raznolikost in več kariernih premorov.
Kar 84 odstotkov jih predvideva, da si bodo vzeli daljše premore na karierni poti, kar potrjuje, da karierni valovi nadomeščajo karierno lestvico prejšnjih generacij. Ženske načrtujejo, da si bodo vzele več časa za skrb drugih – otrok, starejših sorodnikov, partnerjev in celo za prostovoljstvo. V nasprotju z njimi pa imajo moški drugačne prioritete, vezane na skrb zase in sprostitev.
Ko se odločajo, kje in kako bodo delali, dajejo milenijci prioriteto plači, varnosti in prostemu času. Prav tako jim veliko pomeni, da lahko delajo v družbi dobrih sodelavcev in uživajo v tem, kar počnejo, hkrati pa dajejo prioriteto možnosti za fleksibilno delo in razvoju novih kompetenc.
Delo do konca življenja
Na globalni ravni jih več kot polovica pričakuje, da bodo delali tudi po 65. letu starosti, 27 odstotkov po 70. letu in 12 odstotkov jih meni, da bodo verjetno delali do konca svojega življenja. Na Japonskem več kot tretjina milenijcev pričakuje, da bodo delali do konca življenja. Sledijo jim milenijci na Kitajskem, v Grčiji, Kanadi, Indiji in Singapurju. Kljub temu jih del ostaja optimističnih in verjamejo, da se bodo upokojili še pred 65. letom. Čas bo pokazal, ali je ta manjšina realistična, optimistična ali zgolj lahkoverna.
Milenijcem se stereotipno pripisuje lenobnost, vendar podatki iz raziskave kažejo ravno nasprotno. Milenijci delajo vsaj toliko, če ne še več kot druge generacije. Kar 73 odstotkov jih pravi, da delajo več kot 40 ur na teden in skoraj četrtina več kot 50 ur. O najkrajšem delovnem tednu poročajo milenijci v Avstraliji (povprečno 41 ur na teden), o najdaljšem pa milenijci v Indiji (povprečno 52 ur na teden). 26 odstotkov milenijcev na globalni ravni opravlja dve ali več plačanih zaposlitev.
Redefinirana varnost zaposlitve
Varnost zaposlitve je ključna za milenijce, a jo razumejo drugače. Želijo si varnosti redne zaposlitve, a menijo, da je uspeh bolj odvisen od kompetenc, ki jih morajo neprestano razvijati, če želijo ostati zaposljivi. Milenijci se zavedajo, da je njihov karierni uspeh odvisen od učljivosti – želje in zmožnosti hitrega razvoja in usvajanja kompetenc, da ostane zaposljiv vse delovno obdobje. 93 odstotkov milenijcev si želi vseživljenjskega učenja in je pripravljenih vložiti svoj čas in/ali denar v nadaljnje izobraževanje. Milenijci so spremenili pomen varnosti zaposlitve v karierno varnost. Ne gre za zaposlitev, temveč potovanje.
Milenijci so pripravljeni zamenjati službo za učenje kompetenc, saj so intelektualno radovedni in so odločeni glede izboljšanja svojih kompetenc, ne glede na ceno. Prav tako jim je pomembno, da lahko uravnovesijo svoje delo in zasebno življenje ter da jih cenijo vodje in sodelavci. Želijo imeti jasno karierno pot in zaposlitev z možnostjo napredovanja pri trenutnem delodajalcu, saj jih kar 63 odstotkov razmišlja o tem, da bodo v naslednjih letih še vedno zaposleni v istem podjetju kot zdaj.
Prav tako imajo visok apetit po novih izzivih in portfeljskih zaposlitvah, če jim te omogočajo osebni razvoj. Več kot polovica jih sporoča, da so v prihodnosti odprti za netradicionalne oblike zaposlitve, kot so honorarno delo, delo na poziv ali portfeljske kariere z več vzporednimi zaposlitvami.