Ljudje smo od nekdaj želeli leteti in zakaj tega ne bi počeli tudi z avtomobilom, brez katerega si večina življenja ne more predstavljati? V prvotnih načrtih za avtocesto, ki prečka ZDA, so bile zarisane tudi vzletne steze za leteče avtomobile, a do uresničitve ni prišlo. Pa čeprav so na primer leta 1947 izdelali prototip convair model 118, ki je bil preprosto avtomobil z dodanimi krili. V zraku je bil dvakrat, a se je izkazal za zelo nevarnega, zato so projekt ukinili. Razmišljanja o vzletnih stezah pa so se prav tako izkazala za napačna, tudi zaradi prostorske stiske v mestih, ko je postalo jasno, da bo moral leteči avtomobil z domačega dvorišča karseda tiho vzleteti in pristati vertikalno, to pa zna biti zapleteno, saj letečega avta ne moremo enačiti s helikopterjem. Da potrebuje vzletno stezo, je prva hiba letečega avta terefuggie transition, ki pa vendarle bolj kot na avto spominja na letalo, prav tako ga mora človek sam pilotirati. Druga hiba je cena okoli 300 evrskih tisočakov.
Leteči avto bo seveda potreboval kompleksen navigacijski sistem, deloval bo popolnoma avtonomno, kar pomeni, da ne bomo piloti, temveč potniki, tudi koncept zračne kontrole bo moral biti nekaj posebnega. Vse to je seveda zahtevno, ni pa nemogoče. O tem so prepričani pri podjetju Uber, kjer že razvijajo leteče taksije, električne in sposobne avtonomne vožnje. Gre za neke vrste velike brezpilotne letalnike za prevoz potnikov, uresničitev projekta Elevate pa je napovedana za leto 2020 v Dubaju. To pa seveda ni osamljen primer, saj podobne letalnike razvijajo ameriški podjetnik Larry Page (projekt Kitty Hawk), kitajski Ehang, nemški Volocopter (projekt E-Volo) in Airbus (projekt Vahana).
Med avtomobilskimi znamkami se z razvojem letečega avta ukvarja tudi Toyota, ki je motivirana, da nekaj spektakularnega svetu pokaže čez dve leti, ko bodo v Tokiu poletne olimpijske igre. Na mestu torej ni vprašanje, ali bomo avtomobile videli v zraku, temveč kdaj. In seveda za kakšno ceno. Trenutno se zdi, da bodo dostopni le premožnim izbrancem.