Po seji vlade, na kateri so sprejeli odločitev o vložitvi tožbe, niso dajali izjav. Urad vlade za komuniciranje je v sporočilu za javnost objavil le krajše pojasnilo: »Vlada je sprejela končno besedilo tožbe Republike Slovenije proti Republiki Hrvaški zaradi neizpolnjevanja obveznosti na podlagi 259. člena pogodbe o delovanju EU. Vlada je tudi sprejela sklep, da tožbo nemudoma predloži v odločanje sodišču EU. Tožba je bila, skladno s sklepom, tudi vložena.«
Do objave sporočila, da se nemudoma vloži tožba proti Hrvaški, ni bilo jasno, ali se bo vlada Mira Cerarja odločila za ta korak, potem ko se je izkazalo, da slovenska politika ni enotna glede taktike v ravnanju s tožbo, ki je bila pripravljena že marca letos.
SDS in Pahor za premislek
Na odboru za zunanjo politiko v novi sestavi se je izkazalo, da se večina poslancev strinja z vsebino tožbe, ne pa s tem, da tožbo vloži vlada, ki se ji izteka mandat. Prvak SDS Janez Janša je namreč po seji OZP odgovoril na tvit Mira Cerarja, da je od poslancev dobil soglasje za vložitev tožbe proti Hrvaški. »Ne drži, kar štiri parlamentarne stranke niso tega podprle,« je zapisal Janša. Kasneje se je izkazalo, da vložitvi tožbe v tem trenutku nasprotujejo SDS, NSi, Levica in SNS.
V SDS so vztrajali pri argumentaciji, da se s tožbo glede izpolnitve arbitražne odločitve ne mudi, po njihovem prepričanju bi odločitev o tožbi morala sprejeti vlada, ki bo nato tudi nosila polno politično odgovornost. Na OZP ni bilo doseženo soglasje o procesnih predpostavkah glede tožbe, so pojasnili v SDS, odločitev o tožbi pa da mora sprejeti »opolnomočena« vlada in ne vlada, ki ima zgolj 24 poslancev v DZ.
Türk: Brez taktiziranja
SDS je pri tem stališču podprl tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je prav tako zavzel, da bi bilo najbolj smiselno, da bi tožbo proti Hrvaški vložila nova vlada. »Bilo bi politično dragoceno, če bi odločitev, da se s tožbo nadaljuje, sprejela nova vlada. Še zlasti zato, ker se z odločitvijo ne mudi,« je dejal Pahor. Ob tem je dodal, da bi lahko v tem primeru nova vlada še enkrat premislila ves kontekst, kdaj in kako to storiti, morda bi lahko pred tožbo opravila še kakšen pogovor s hrvaško vlado, je menil Pahor.
Drugačno stališče je pred dvema tednoma zavzel nekdanji predsednik republike in profesor mednarodnega prava Danilo Türk, ki je v pogovoru za Večer dejal, da mora vlada, čeprav se ji izteka mandat, vložiti tožbo brez velikega taktiziranja. »Vsakršno odlaganje bi bilo videti, kakor da dvomimo o svoji argumentaciji,« je dejal Türk. Podobno je napoved vložitve tožbe argumentiral Cerar, ki je ob robu vrha Nata v Bruslju v četrtek dejal, da ima njegova vlada vsa pooblastila za takšno odločitev, predvsem pa, da »razmere kažejo, da ni nobenih razlogov, da tega ne bi storila«.
Hrvaški mediji in politiki sosednje države se danes na tožbo Slovenije proti Hrvaški pred sodiščem EU niso odzivali. Razloge za to gre iskati v nogometni mrzlici, ki je zajela državo, potem ko se je hrvaška nogometna reprezentanca uvrstila v nedeljski finale svetovnega prvenstva v Rusiji. Zadnji znani odziv hrvaškega premiera Andreja Plenkovića na napoved tožbe je bil odklonilen. Konec junija je izjavil, da pravosodna pot, ki jo namerava ubrati Slovenija, »ni dobra za partnerje in zaveznike v Evropski uniji in zvezi Nato ter dve prijateljski državi«. Ob tem je še napovedal, da bodo po volitvah v Sloveniji novim partnerjem na slovenski strani »še enkrat ponudili rešitev spora na način, ki bo sprejemljiv v hrvaškem saboru in državnem zboru«.
