Znanstveniki so ugotovil, da je polovico vsebine želodca, ki doslej ni bila podrobno preiskana, predstavljala maščoba. Tako je Ötzi pridobil potrebno energijo za pohode na veliki nadmorski višini.
»Visoko in hladno okolje je za telo precej zahtevno. Zahteva namreč optimalno prehrano, da bi preprečili hitro izgubljanje energije in lakoto,« je v reviji Current Biology zapisal eden od vodij študije Albert Zink. »Ledeni mož se je očitno popolnoma zavedal, da je maščoba odličen vir energije.«
Hrana ni bila toplotno obdelana
Da je Ötzi jedel kozoroga, so ugotovili že pri proučevanju njegovega črevesja leta 2002. Zadnja študija kaže, da sta bila kozorog in jelen na njegovem jedilniku tudi tik pred smrtjo. »Proteini so v mišičnih tkivih kozoroga, tako da je zares jedel meso,« je povedal Frank Maixner z inštituta za proučevanje mumij v italijanskem Bolzanu. Meso je sicer užival surovo ali posušeno, ni pa bilo toplotno obdelano.
Ali je jedel tudi meso jelena ali samo njegovo drobovino, medtem ni znano, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
S strupeno praprotjo nad želodčne težave
V želodcu približno 5300 starega človeka so našli tudi sledi strupene praproti, s katero si je verjetno želel pomagati pri želodčnih težavah. Leta 2016 so sicer ugotovili, da je bil okužen z želodčno bakterijo helicobater pylori, ki povzroča vnetje želodčne sluznice ter razjede v želodcu in dvanajstniku.
Ötzija sta nemška turista po naključju našla leta 1991 na višini 3210 metrov na ledeniku v Italiji, blizu meje z Avstrijo. Poleg prehranskih navad so doslej znanstveniki ugotovili, da je imel karies, barvo njegovih oči, zapis DNK in krvno skupino. Vedo tudi, da je imel laktozno intoleranco.
Maixner je napovedal, da bo prehranjevanje človeka, ki je ohranjen kot mumija v bolzanskem arheološkem muzeju, proučeval tudi v prihodnjih letih. Proučiti želi njegovo črevesno floro in jo primerjati s floro sodobnega človeka.
