Med igralci je največ denarja iz wimbledonskega nagradnega sklada dobil največji teniški genij Roger Federer, ki v nedeljskem finalu žal ne bo mogel braniti rekordnega osmega naslova prvaka, ker je po srditi bitki z južnoafriškim orjakom Kevinom Andersonom klonil v četrtfinalu. Do letos je samo na wimbledonski travi z igro na devetnajstih turnirjih zaslužil dobrih dvanajst milijonov funtov. Letos se bo kot poraženi četrtfinalist moral zadovoljiti s »samo« 281.000 funti. Letošnja zmagovalca pri moških in ženskah čakata čeka za 2.250.000 funtov, kar je precej več kot leta 1968, ko so uvedli denarne nagrade: 2000 funtov za prvaka in 750 funtov za prvakinjo (razlike v nagradah moških in žensk so odpravili šele leta 2007).
Nagradni sklad – letos kar 34 milijonov funtov (lani je znašal 31,6 milijona) – je eden od največjih izdatkov organizatorja, snobovskega teniškega kluba All England. Vseeno se gostitelji lepo omastijo s turnirjem. Lanski zaslužek je bil blizu 219 milijonov funtov (6,5 odstotka več kot leta 2016). 121 milijonov dobijo s prodajo pravic za televizijske prenose, 36 milijonov nanese prodaja vstopnic. Prav toliko, 36 milijonov funtov, dobijo od sponzorjev (letos jih je 13, eden več kot lani), 26,5 milijona pa iz naslova koncesij in s prodajo spominkov v trgovini znotraj teniškega kompleksa. Lani so prodali več kot 151.000 spominkov. Daleč največ čepic s ščitkom (46.408) in brisač (30.386) z logotipom prvenstva. Dobro se prodajajo tudi majice z logotipom prvenstva (17.195), velike rumene žoge za avtograme, dežniki, klobuki in tako naprej, vse pa prinaša denar tudi proizvajalcem.
O lakoti in žeji
Obiskovalci, ki jih je bilo lani 473.372, osebje (okoli 6000, od tega jih 3000 skrbi za lakoto in žejo obiskovalcev), sedma sila (3250), sodniki (370) in seveda igralci (790) morajo tudi jesti in piti, slednje posebno letos, ko je zelo vroče. Lani so obiskovalcem prodali 166.055 porcij tradicionalnih wimbledonskih jagod s smetano in 303.277 kozarcev (alkoholnega) pimm'sa. Obiskovalci in drugi so popili tudi veliko ne ravno tradicionalnih pint piva, 117.507, in več kot 300.000 skodelic kave in čaja. Tudi tradicionalna penina teče v potokih: lani so je popili 21.917 steklenic. Tudi jedli so veliko, od 72.142 sendvičev, 17.170 porcij ocvrtih rib s pečenim krompirčkom do 76.603 porcij sladoleda in 2195 kilogramov banan.
Teniški turnir v Wimbledonu je zlata jama tudi za lokalce. Ne samo za lastnike pubov, restavracij in trgovin, ki imajo štirinajst dni občutek, da je božič, ampak tudi lastnike stanovanj in hiš v bližini znamenitega teniškega kompleksa. Zakaj? Zato, ker jih oddajajo igralkam in igralcem, teniškim zvezam, trenerjem, sodnikom, sedmi sili in vsem drugim, ki prihajajo na turnir. Najpriljubljenejše so hiše, ki so od igrišč oddaljene nekaj minut hoda, največ deset. Najbolj iskane so vzdolž ulice Bathgate Road med teniškim kompleksom in vadbenimi igrišči. Lastniki medtem uživajo v počitnicah na Ibizi, Majorki, v ZDA in drugod, ki jih v celoti financirajo z oddajanjem bivalnih prostorov. Na teden lahko iztržijo, odvisno od velikosti hiše in števila spalnic, od 2500 pa tja do 15.000 funtov (na omenjenem Bathgate Roadu). Največje in najdražje hiše najamejo korporacijski sponzorji turnirja. Posebno priljubljen je stanovanjski blok v bližini teniškega kompleksa, ker je z najvišjih nadstropij lep pogled na igrišča.
Največ zaslužijo agencije
Vsi ne gredo na počitnice. Marsikdo najame kaj manjšega in veliko cenejšega v bližini Wimbledona. Največ oddajo agencije, posebno najstarejša Tennis London, ki obstaja že 26 let. Tudi ta lepo zasluži, saj Wimbledončanom, ki se odločijo za oddajanje, vzame po 15 odstotkov. V dveh tednih bo tako zaslužila najmanj 200.000 funtov. Letos samo prek te agencije stanovanja in hiše, vredne od enega pa tja do šest milijonov funtov, oddaja 150 lastnikov. Večina tistih, ki jih oddajajo igralcem, upa, da bodo ti čim prej poraženi, saj se potem takoj izselijo, čeprav so plačali najemnino za dva tedna. Problem je v tem, da so igralci vraževerni. Če jim ne gre dobro, se prihodnje leto ne vrnejo v isto hišo.
Mnogi Wimbledončani med turnirjem oddajo samo prostor na svojem privozu. Cerkev, ki je v neposredni bližini igrišč, svojo zelenico vsako leto spremeni v parkirišče; letos stane parkiranje 25 funtov na dan. Na privozih vzdolž ulice Wimbledon Park Road je parkirne prostore letos najela vrsta sladoledarjev s svojimi kombiji, ker se po tej cesti, ki vodi proti igriščem, valijo množice obiskovalcev turnirja (vsak dan jih je okoli 39.000), ki pešačijo s postaje podzemne železnice. Tudi malih wimbledonskih podjetnežev na manjka. Pred mnogimi hišami otroci mimoidočim prodajajo male plastenke s hladno vodo: letos stanejo en funt (v trgovini pol manj). Zgodaj je treba začeti.
