Alpska dolina Vrata je danes dostopna vsem, ki se vanjo odpravijo. Po slabi desetkilometrski cesti, ki vodi mimo slapa Peričnik in ki se iz asfaltirane spremeni v ožjo makadamsko, hodijo pešci, vozijo kolesarji, motoristi, osebna vozila, kombiji in celo avtobusi.
Hrup, prah, izpušni plini in smeti
Na vrhuncu sezone, posebno ob poletnih koncih tedna, je v dolini od 300 do 500 vozil na dan, na leto pa okoli 10.000. Tako pravijo uradne številke, neuradne so vsaj še za tretjino višje, opozarja podžupan Kranjske Gore Bogdan Janša. Takšne razmere motijo obiskovalce, pa tudi planince, lastnike zemljišč in domačine. Težave ima tudi narava. Prah s ceste ogroža živali in rastline, enako velja za izpušne pline in hrup, ki ga vozila povzročajo, prometna varnost pa je v takšni gneči manjša. Obiskovalci za seboj puščajo tudi vse več smeti. Lani so po podatkih kranjskogorske komunale v dolini pobrali 99.000 litrov mešanih odpadkov in 3.300 litrov embalaže.
Prav zato so se na občini odločili, da bodo skupaj s partnerji, kamor sodijo domača društva, Triglavski narodni park, planinska zveza, agrarna skupnost, lastniki zemljišč in drugi, zaradi državnega lastništva ceste do Aljaževega doma pa tudi država, odločili, da se dejavno lotijo umirjanja prometa v dolini Vrata. Pobude zanj segajo več let v preteklost, intenzivno se z njim ukvarjajo zadnje leto in pol. Zdaj je po besedah Janše, ki projekt vodi, čas, da snovalci svoje ideje tudi preizkusijo. To naj bi storili v soboto, 18. avgusta.
»Čakamo še soglasje direkcije za infrastrukturo,« pravi Janša. Takšne izkušnje z zapiranjem ceste namreč država, ki mora pri tem upoštevati zakonodajo, nima. Po eni strani zato, ker ni veliko alpskih dolin pri nas, in tudi zato, ker se navadno ceste zapirajo samo takrat, kadar so na njih predvidena dela, dodaja. Če bo poskusni dan uspel, bi novo prometno ureditev popolnoma lahko uveljavili v dveh letih, napoveduje Janša.
Cilj je, da bi avto pustili v Mojstrani
»Naš cilj je, da bi čim več ljudi pustilo avto v Mojstrani in se naprej odpravilo z javnim prevozom oziroma peš ali s kolesom. Naša želja je, da se dolina ne prenapolni,« pojasnjuje Janša. Pred nekaj desetletji se je v Vrata dalo priti z javnim prevozom, zdaj pa to že dolgo ni več mogoče. Z uveljavljanjem novega režima bi to ponovno omogočili.
»Najprej bi bilo treba dobiti soglasje, da se cesta asfaltira in se s tem prepreči dviganje prahu ob sušnih dnevih. Potem naj bi obiskovalce iz Mojstrane in okoliških parkirišč do Vrat vozili manjši avtobusi na električni ali plinski pogon,« opisuje Janša. V okolici središča Mojstrane ima občina v lasti nekaj zemljišč, za katera zdaj zbira soglasja, ki jih je treba priložiti vlogi za gradbeno dovoljenje za gradnjo parkirišč. Javni prevoz bi zagotovili dovolj zgodaj, da bi ga lahko uporabljali planinci, ki se odpravljajo na Triglav in drugam, ter dovolj pogosto, da čakanje ne bi bilo predolgo. Parkirišča naj bi opremili tudi s sanitarijami.
Tisti, ki bi se želeli s svojim avtomobilom odpeljati v dolino Vrata, pa bi to lahko storili, če bi ob zapornici plačali vstopnino in če bodo pred Aljaževim domom, kjer je predvidenih 150 parkirnih prostorov, ti še prosti. S pobranim denarjem ne bi nihče služil, opozarja, temveč bi ga porabili za vzdrževanje celotnega sistema. »Ko bo parkirišče v Vratih zapolnjeno, bo za vstop treba počakati, da se sprosti vsaj 50 parkirnih prostorov,« opisuje načrte.
»Ljudje bodo to razumeli, saj imajo radi red,« je prepričan kranjskogorski podžupan. Projekt, ki bo potekal po fazah, bo skupaj vreden okoli dva milijona evrov. Kdo ga bo v kolikšnem deležu financiral, še ni znano. Denar za projektno dokumentacijo so že zdaj zagotovili v kranjskogorskem občinskem proračunu, dobrodošla pa bodo tudi državna sredstva in tista iz različnih razpisov.
