Digitalne tehnologije, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki, igralne konzole in podobno, same po sebi niso škodljive ali nepotrebne, saj nam olajšajo življenje, delo in učenje ter nam služijo za zabavo in razvoj kreativnosti. Zato je prav, da jih spoznamo in razvijemo spretnosti za njihovo uporabo. Vendar jih moramo zaradi privlačnosti vsebin, enostavne uporabe in dostopnosti uporabljati z razmislekom ter poskrbeti za to, da uporabnikom ne bodo povzročale negativnih posledic, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

V društvu že dolgo ugotavljajo, da povzroča negativne posledice na razvoj otrok in mladostnikov že čezmerno sedenje pred ekranom. Čezmerna uporaba spletnih vsebin pa lahko negativnim fiziološkim posledicam pridruži tudi psihološke posledice, ki se jih velikokrat niti ne zavedamo. Zato celoten sklop negativnih posledic prepletata povečano tveganje nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni, kot sta čezmerna telesna teža in debelost, ter razvoj vedenjske zasvojenosti. Slednja postane problematična, ko dobijo spletne vsebine funkcijo reševanja težav in čustvenih stisk. Še zlasti izpostavljeni so otroci in mladostniki, ki jim žal starši pogosto niso dober zgled.

Teden brez ekranov

Zato so v društvu za srce v sodelovanju s socialnim pedagogom Sašem Kroneggerjem razvili preventivni program za razvoj odgovornega vedenja na spletu, tako z vidika količine uporabe kot tudi varnosti sebe in drugih. Program sedmih srečanj je namenjen učencem 7. in 8. razreda osnovne šole in njihovim staršem. Pilotni projekt bodo preizkusili na začetku novega šolskega leta, do konca koledarskega leta pa zanj usposobili tudi učitelje. Na interaktivnih delavnicah bodo učencem predstavljali spoznanja, ki razvijajo kritično pismenost in kreativno razmišljanje. Poseben poudarek bo namenjen vsebinam, s katerimi se mladi srečujejo na spletu, staršem pa bodo predstavili predloge, kako v družini vzpostaviti okolje za varno in uravnoteženo uporabo ekranov.

Starše pozivajo, naj podprejo tudi pobudo Teden brez ekranov, ki posameznike in družine nagovarja k temu, da bi si izbrali vsaj en teden v letu, ko bi svoj prosti čas preživeli brez ekranov ter tako spoznali drugačne družinske interakcije in drugačne prostočasne aktivnosti. »Ne gre za to, da cel teden ne bi uporabljali tehnologije z ekrani, ampak za to, da bi se trudili popolnoma odmakniti od tehnologije z ekrani vsaj v prostem času. Zdi se preprosto, vendar bo za tiste, ki veliko prostega časa preživijo pred ekrani, to pomemben izziv,« je prepričana strokovna sodelavka v društvu Darija Cvetko. Kot še pravi, je eden pomembnih ciljev pobude premislek o tem, koliko časa posvetimo vsebinam na ekranu, v kolikšni meri in zakaj so nam te vsebine tako pomembne ter ali bi lahko ta čas porabili bolj osmišljeno.

Vpliv na samopodobo

Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja ter vodja projekta »Recimo NE odvisnosti«, poudarja, da sta čezmerna telesna teža in debelost zaradi preveč sedenja pred ekrani le vrh ledene gore, saj sedenje povečuje tudi tveganje nastanka bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, slabo pa vpliva tudi na vid, spanje in pozornost.

»Večja izpostavljenost ekranom je povezana z večjo telesno nedejavnostjo in slabšo telesno zmogljivostjo, močan svetlobni vir pa ima tudi neposreden učinek na naš hormonski status. Predvsem izpostavljenost ekranom v večernem času pred spanjem zmanjšuje kakovost in dolžino spanja, povezana pa je tudi z debelostjo in zapleti debelosti,« poudarja pediater doc. dr. Primož Kotnik s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Pravi, da sta zato omejitev časa, ki ga otroci preživijo nedejavno, tudi pred ekrani, pod dve uri na dan, in neizpostavljenost ekranom vsaj eno uro pred spanjem pomembni intervenciji, ki preprečujeta negativne vplive ekranov.

Spletne vsebine vplivajo tudi na duševno zdravje mladih, saj v veliki meri krojijo njihovo razumevanje sveta in odnosov ter vplivajo na samopodobo in čustvovanje, opozarja Sašo Kronegger. Izkušnje kažejo, da mladostniki pogosto pristopajo do spletnih vsebin, različnih filtriranih podob na družbenih omrežjih in videozgodb, ki prikazujejo brezskrbno življenje, dokaj nekritično in jih zlahka zamenjujejo z realnostjo. Zato je treba po njegovem mnenju mlade poučiti tudi o vplivu, ki ga imajo vsebine nanje, ter o varnejših in primernejših načinih uporabe spleta. Pomemben je razvoj kritične pismenosti in postavljanje meja. »Družbena omrežja (facebook, instagram, snapchat idr.) so privlačna in hkrati vir frustracij. Odzivi drugih na naše objave na družbenih omrežjih sprožajo ugodje. Mladi, ki odraščajo z nizko samopodobo, ker jim preveč zaščitniški starši niso omogočili razvoja potencialov, pogosto iščejo samopotrditve in nadomestilo za dobro počutje zunaj sebe. In prav tu se vmeša uporaba družbenih omrežij. Posameznikovo pričakovanje odzivov na omrežju namreč sproža občutek ugodja, ki ga mladi želijo ohranjati in podaljševati ter gredo zaradi tega zlahka tudi čez meje lastnih vrednot in varne uporabe spleta,« opozarja Kronegger.