Fenomenalno, junaško, veličastno, triumfalno, bombastično. Hrvaškim novinarjem je besed, s katerimi bi opisali izjemen dosežek selektorja Zlatka Dalića in njegovih nogometašev na svetovnem prvenstvu, pravzaprav zmanjkalo že po uvrstitvi v polfinale. Z zmago proti Angliji in uvrstitvijo v veliki finale so hrvaški nogometaši poskrbeli za daleč največji športni uspeh v zgodovini države. Ta je bil za nameček dosežen natanko 20 let po osvojenem bronu Davorja Šukerja, Roberta Prosinečkega in druščine na munidalu v Franciji.
V zraku vonj po smodniku
»To je čudež! Ne ni čudež, ker smo velika ekipa. Izgubljali smo, vrnili smo se in se borili kot levi,« je, še ne zavedajoč se, kaj mu je s soigralci uspelo, kmalu po po uvrstitvi v finale dejal strelec zmagovitega zadetka Mario Mandžukić. Eden najbolj bojevitih in srčnih igralcev hrvaške vrste še zdaleč ni bil edini, ki ni doumel veličine podviga. Njegov soigralec in prvi vratar Danijel Subašić je vse skupaj označil za nekaj nemogočega, ob tem pa poslal sporočilo svojim rojakom v domovino: »Imamo Zlatka (Dalića, op.p.) in ne Srebrenka. Zdaj si želimo »zlatka« še okoli vratu. Hrvaška gori, a mi še nismo izgoreli.«
Po koncu tekme se je prav zares zdelo, da so ulice in trge hrvaških mest zajeli ognjeni zublji. Na tisoče navijačev je ob izbruhu huronskega veselja prižigalo bakle, pokalo petarde, v nebo pošiljalo rakete, nebo pa so razsvetlili ognjemeti, kot bi bilo Silvestrovo. Nekateri so se smejali, drugi vreščali, spet tretji pa preprosto nadaljevali s prepevanjem navijaških pesmi. »V zraku je bilo čutiti vonj smodnika,« so poročali hrvaški mediji.
Angleže nadigrali v vseh elementih nogometne igre
Da je bila zmaga naših sosedov nad Otočani in uvrstitev v finale popolnoma zaslužena, menijo tudi nogometni poznavalci. Trener Manchester Uniteda Jose Mourinho, ki je strokovni komentator ruske televizijske hiše RT, je bil prepričan, da so Angleži izgubili, ker tekmeca niso dotolkli v prvem polčasu. »Če bi bil naiven in brez izkušenj, bi ob polčasu dejal, da imajo Angleži zmago v žepu. A je niso imeli. Hrvati še zdaleč niso bili mrtvo utrujeni, če je bil kdo utrujen, so bili to Angleži,« je dejal Jose Mourinho.
Podobnega mnenja je bil tudi njegov stanovski kolega Slaven Bilić. Nekdanji selektor Hrvaške je v teh dneh redni gost nogometnega studia angleške televizijske postaje ITV. »Verjetno smo najmanjša država v zadnjih 50 letih, ki bo zaigrala v finalu svetovnega prvenstva. Nadejali ste se, da nas boste po zgodnjem golu pokopali, a zgodilo se je ravno nasprotno. Sicer ne morem biti pretirano objektiven, vendar pa smo vas nadigrali taktično, fizično, pravzaprav v vsem,« je zatrdil Slaven Bilić.
Angleži znova ostali pred vrati raja
Na strani poražencev je bilo po obračunu razumljivo čutiti veliko razočaranje. Pred dvobojem izjemno samozavestni angleški mediji objokujejo novo zapravljeno priložnost svojih nogometašev, ki so še enkrat več ostali pred vrati raja. Čeprav bodo Otočani na svoj drugi naslov svetovnega prvaka morali čakati še najmanj nadaljnja štiri leta, pa so nekateri časniki poskušali na vse skupaj gledati tudi s pozitivnega zornega kota. »Dovolj je s solzami in bolečino – mlado angleško moštvo si zasluži naš aplavz,« so zapisali pri Guardianu.
Hrvati sicer očitno postajajo prava nočna mora za angleško vrsto, saj so edina ekipa, ki ji je v 21. stoletju poraz zadala kar trikrat. In čeprav se je po tekmi največ pisalo o Luki Modriću, Ivanu Perišiću in Mariu Mandžukiću, pa je prav poseben dosežek uspel tudi njihovemu soigralcu Marcelu Brozoviću. Nogometaš Interja je proti Angliji pretekel kar 16,3 kilometra, kar je nov rekord turnirja v Rusiji.
