Pripravite se na razvajanje svojega vrtnega rastlinja!
Iz česa je narejena?
Med različnimi vrstami zastirke prevladujejo tiste, narejene iz lesnih ostružkov ali koščkov lesa, žaganja, slame, pokošene trave ali iglic, obstaja pa tudi mulčenje iz kompostiranega gnoja, kamenčkov, orehovih luščin in celo morskih školjk ter časopisov. Kateri material je za zastirko najbolj primeren, je odvisno od območja, kjer živite, na splošno pa so v našem okolju najbolj priljubljene zastirke iz lubja in sekancev.
Kakšna je njena vloga?
Zastirka je zaščitna plast, ki prvenstveno pomaga prsti zadrževati vlago. Služi kot izolacija, preprečuje rast plevela, pomaga ohranjati enakomerno temperaturo rastlinskih korenin in med razpadanjem gnoji zemljo, s čimer ohranja njeno plodnost. Nad zastirko lahko pogrnemo še tekstilno ponjavo iz organskih ali umetnih materialov, ki dodatno zavira rast plevela. Poleg tega mulčenje preprečuje, da bi v zemljo prodrli škodljivci, ter zaustavlja prah. Z dizajnerskega vidika pa daje vrtu zaokrožen videz ter lahko služi celo kot oblikovni element.
Katero vrsto izbrati?
Katero vrsto zastirke boste izbrali za svoj vrt, je odvisno od tega, kam jo boste nasuli in kakšen videz si želite. Kamenčki so denimo primerni za obrobo vrtnih poti, ker preprečujejo erozijo zemlje, medtem ko slamo najpogosteje uporabljamo za zastiranje zelenjave. Če ste ekološko naravnani, lahko na vrtu uporabite stare časopise – vzemite list in vanj naredite luknjo za rastlino ali pa okoli grmov razprostrite razrezan časopisni papir. Tudi koščki lesa in lubje so okolju prijazna zastirka. Lesni koščki so naravnega videza in trajajo od enega do tri leta. Izberete lahko celo mulčenje iz koščkov gume, ki se ne razkroji, je odporno na vreme in zdrži tja do deset let. Želite brezplačno zastirko? Uporabite odpadlo listje ali pokošeno travo. Pri nekaterih rastlinah velja upoštevati tudi velikost zastirke. Zastirka iz lubja je lahko pretežka za občutljive enoletnice, kot so denimo tulipani, zelo pa je primerna za zaščito dreves. Za vrtne poti, brežine in območja, ki so izpostavljena vetru in nalivom, velja izbrati mulčenje iz večjih in težjih kosov materiala.
Koliko je potrebujemo?
Plast zastirke naj bo debela približno pet do šest centimetrov (bolj ko je zemlja mokra in hladna, manj je nasujemo), na izbrano območje pa jo raztresemo dvakrat letno – jeseni in spomladi. Če jo uporabimo enkrat na leto, naj bo to vsekakor spomladi. Zastiranje na začetku rastne sezone ohranja prst vlažno, ščiti korenine pred vročino in zavira razraščanje plevela. A pozor! Zaradi predebele plasti zastirke lahko rastline začnejo gniti ali privablja glodalce, če jo raztresemo prezgodaj, pa zavre otoplitev zemlje. Svežega mulčenja nikar ne dodajajte vrh starega, temveč slednjega prej odstranite, drugače rastline ne bodo dobile dovolj hranil in bodo propadle. Zelo pomembno je, da zastirke ne nasujemo povsem do rastline, temveč okoli nje pustimo nekaj prostora za zračenje.
