Nemško sodišče zvezne dežele Schleswig-Holstein je danes ugodilo zahtevi Španije po izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, in sicer zaradi domnevne zlorabe javnih sredstev, ne pa tudi zaradi obtožb o uporu. Odločitev še ni pravnomočna, potrditi jo mora nemško generalno tožilstvo. Skupina odvetnikov obrambe Puigdemonta je že napovedala pritožbo.
Veleizdaja odpadla
Nemško sodišče je v odločitvi upoštevalo samo argumente o domnevni malverzaciji oziroma zlorabi javnih sredstev, medtem ko je španski sodnik Pablo Llarena, ki vodi preiskavo proti vsem odgovornim za referendum o neodvisnosti Kataloniji oktobra lani, zahteval izročitev Puidgemonta zaradi več domnevnih kaznivih dejanj. Očitajo mu še upor, nezakonito prisvajanje javnih sredstev in celo zaroto proti celovitosti države. Llarena si je prizadeval zlasti za to, da bi nemški sodniki ugodili izročitvi Puidgemonta zaradi upora, kajti tega kaznivega dejanja so v Španiji obdolženi priprti podpredsednik Katalonije Orio Junqueras ter še 18 nekdanjih katalonskih ministrov in političnih predstavnikov.
V obrazložitvi odločitve nemško sodišče ugotavlja, da »nasilje med neredi v Španiji ni bilo dovolj obsežno za obtožbo veleizdaje. Obtožbe zaradi kršenja javnega miru pa niso možne, ker je bil Puigdemont vpleten zgolj v izvedbo referenduma«.
Kot so Španijo ob tem opomnili, evropska pravna praksa določa, da lahko država, ki zahteva izročitev, obtoženega preganja zgolj zaradi obtožb, opredeljenih v izročitvi. To pomeni, da lahko španski sodnik LLarena nadaljuje pregon Puigdemonta samo zaradi zlorabe javnih sredstev, ne pa zaradi upora ali drugih očitanih kaznivih dejanj. To bo nedvomno vplivalo tudi na sodni proces v ostalih primerih obtoženih katalonskih politikov, ki naj bi se začel konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Po španskem zakonu je za zlorabe javnih sredstev zagrožena zaporna kazen do 12 let, za upor pa od 15 do 25 let.
Mešani odzivi
Puigdemont do nadaljnjega ostaja na prostosti v Berlinu, kjer prebiva od aprila, potem ko ga je nemška policija dežele Schleswig-Holstein v bližini meje z Dansko 25. marca aretirala na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdala španska policija. Prijeli so ga na poti, ko se je po obisku na Finskem z avtom vračal v Bruselj, kamor se je zatekel oktobra lani in kjer so ga po plačilu 75.000 evrov varščine po 12 dneh izpustili.
Puigdemont se je na odločitev nemškega sodišča odzval na twitterju: »Premagali smo glavno državno laž. Nemško pravosodje je zanikalo, da bi bil referendum 1. oktobra upor.« Quim Torra, aktualni predsednik Katalonije, pa je zapisal, da ga ta novica zelo veseli, »saj so vnovič dokazane zmote in laži sodnega postopka, ki ga nikoli ne bi smelo biti«.
Na novico so se odzvale tudi španske politične stranke. Predstavnik za medije Ljudske stranke (PP) in poslanec v evropskem parlamentu Esteban Gonzalez Pons je odločitev nemškega sodišča označil za »dokaz, da evropski red ne deluje«, špansko vlado pa pozval, naj se nemudoma odpove schengenskemu sporazumu, češ da gre za nevarnost za države članice. Alberto Garzon iz Združene levice pa je izjavil, da se je sodnik Llarena osmešil, ker »ne gre za odcepitev, ampak za državljanske pravice in svobodo. To, kar piromani [iz PP] imenujejo 'državni udar', v demokratičnih evropskih državah ni kaznivo dajanje«.
