Po uspešno končanem dvodnevnem Natovem vrhu so se pojavila ugibanja, ali je na njem ameriški predsednik Donald Trump resnično postavil ultimat z omenjanjem možnega izstopa ZDA iz zavezništva, če ne bodo članice prisluhnile njegovim zahtevam o dvigu stroškov za obrambo na dva odstotka BDP že s prihodnjim letom. Vest o tem je pricurljala iz zaprtega dela srečanja, saj je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg zaradi delikatnosti razprave iz sejne dvorane odslovil povabljene goste, med njimi gruzijskega in afganistanskega predsednika. Od voditeljev članic se je pozneje domnevnega ultimata dotaknil samo francoski predsednik Emmanuel Macron. Na tiskovni konferenci po vrhu je dejal, da sicer nikoli ne govori, kaj se na splošno dogaja za zaprtimi vrati, da pa »Trump ni nikoli, ne na dvostranskih niti na večstranskih srečanjih dejal, da načrtuje umik iz Nata«. Nemška kanclerka Angela Merkel je bila ob enakem vprašanju še bolj nedoločna, saj je dejala le: »Lahko samo povzamem zaključek. Jasna obveza vseh do Nata in očitna pripravljenost vseh, da v luči spremenjenih varnostnih razmer prispevajo svoje.«

Zazrti v Rusijo

V sklepni izjavi vrha so voditelji uvodoma potrdili zavezanost določilu, da je napad na eno članico napad na vse ter da bodo delovale skupaj na temelju solidarnosti in pravične obremenitve. Pri slednjem je obveljala zaveza o dvigu obrambnih izdatkov z vrha v Walesu leta 2014. Ob trditvi, da ne iščejo konfrontacije z Rusijo, so voditelji napovedali, da bodo zaradi slabšanja varnostnega položaja na vzhodni meji zavezništva okrepili tamkajšnjo vojaško navzočnost, z Moskvo pa ostali odprti za politični dialog, medtem ko civilno in vojaško sodelovanje Nata z Rusijo ostaja zamrznjeno. Jasno so poudarili, da ne priznavajo in ne bodo priznali ruske priključitve Krima. Še naprej bo velika pozornost namenjena izboljšanju zmogljivosti in tehničnih sredstev za boj proti terorizmu, vključno z obrambo pred improviziranimi eksplozivnimi sredstvi ter biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.

Članice bodo tudi zagotovile več visokousposobljenih bojnih nacionalnih enot, ki bodo nemudoma razpoložljive Natu. Gre skupno za dodatnih 90 bojnih grupacij iz različnih rodov vojske, ki morajo biti zavezništvu na razpolago v mesecu dni ali prej. V okviru posodobitve poveljniške strukture pa Nato v Belgiji odpira center za operacije v kibernetskem prostoru, v ameriškem Norfolku bo začelo delovati skupno poveljstvo za varovanje transatlantskih komunikacij, v Nemčiji pa podporno poveljstvo za zaledno podporo hitrim premikom enot v Evropi in iz nje.