V Ameriki prihodnosti se za oblast ne potegujejo več le demokrati in republikanci, na politični meni so se prikradli Novi očetje Amerike. Tretja opcija je leglo skrajnih desničarjev, ki si iz koristoljubja izmislijo noč očiščenja. Natančneje 12 ur, ko zločinu ne sledi kazen, saj običajni zakoni ne veljajo. Pri tem ne gre toliko za talionsko načelo, torej zob za zob ali oko za oko, temveč za nesramen poziv h kaznivim dejanjem. Regresija naj bi zmanjšala stopnjo zločina in nezaposlenosti ter okrepila gospodarstvo.
Ker politika nižanja davkov ni dovolj, je treba skrčiti socialno državo na skrajni minimum. Dobesedno. Z redčenjem populacije, po možnosti revnejših slojev, kot izvemo v četrtem delu, ki deluje kot predzgodba. Na otoku newyorške četrti Staten Island je vse pripravljeno za prvo očiščenje. Na deviško noč idejo o katarzičnem učinku očiščenja nova politična stranka proda kot socialni eksperiment (seveda ne gre brez podkupnin). Enkrat v letu lahko pozabite na vsa pravila in prepovedi, vsa ustavna določila in konvencije človekovih pravic. Ko se boste psihološko očistili, boste preostanek leta živeli složneje, se glasijo krilatice.
Majhni vložki, veliki zaslužki
Osrednji koncept franšize je kajpak trapast in nezamisljiv, torej povsem v skladu z običajnim zamikom nejevere, ki je potreben pri podobnih horor nizkoproračuncih. Obstajajo zato, ker so poceni in imajo potencial sorazmerno ogromnega zaslužka. Prvi film (Očiščenje, 2013) je stal vsega tri milijone, prinesel pa slabih 90 milijonov dolarjev. Seveda so sledila nadaljevanja. Za vse štiri je bilo potrebnih 35 milijonov, do danes pa so v blagajne nanesli že več kot 360 milijonov ameriških zelencev. Glede na podatke o zaslužkih studio Universal Pictures sicer ne služi le v ZDA, temveč dobrih 30 odstotkov vselej prinesejo preostale regije.
Res pa je, da franšiza nagovarja predvsem Američane. Manifestacija ameriškega razrednega, družbenega in kulturnega boja je v pompozni režiji Gerarda McMurrayja že kar histerično preočitna. Noč očiščenja je tako rekoč liberalna nočna mora, a hkrati odraz občutka nemoči in ujetosti v luči sodobnih družbenih problemov, zaradi česar lahko film navidezno deluje le kot surova srhljivka, ki za eno noč postavi na glavo celotno družbeno strukturo. Pa čeprav je edini na zaslonu viden zločin – ne glede na to, da je dovoljeno vse – pravzaprav umor. A bolj kot to, kako je izvršen zločin, je zanimivo, kdo so zločinci.
Soočenje Amerike
Po zvoku zloveščih siren se na ulice zgrnejo vsi največji strahovi kolektivne ameriške zavesti, o katerih lahko beremo v dnevnem časopisju. Rasistični republikanci korakajo v kukluksklanovskih koničastih kapucah, sociopatski nasilneži si nadenejo sijoče policijske uniforme, pokvarjenci iz kanalov grabijo ženska mednožja, fašisti pa so v tridelnih oblekah, saj je itak jasno, da je največje zlo skorumpirana politična elita. Ne manjkajo niti morilski droni in temnopolti Freddy Krueger kot arhetip odvisnika od drog, ki pustoši po lokalni skupnosti. Nič čudnega torej, da junak postane lokalni mamilarski šef z dobrim srcem, ki se prelevi v temnopoltega Ramba. Za povrh prav vse s poceni, visoko storilnim orožjem zalaga orožarska industrija, udeleženci pa nosijo kontaktne leče z vgrajenimi kamerami. Ker videosignal nadzira novi establišment, je jasno, da pokažejo le tisto, kar ustreza njihovi politični agendi. Fake news v vsem svojem sijaju.
Prvo očiščenje želi na vsak način biti ultimativno soočenje Amerike. Kritika njene obsedenosti z orožjem in fascinacije nad nasiljem, kar pa ironično problematizira ravno s poveličevanjem nasilja. Ko govori o razredni razslojenosti, o rasnih vprašanjih in eksploataciji manjšin, bi lahko bilo očiščenje tragedija in čistokrvna grozljivka, a je v skladu s kapitalistično podobo sveta – ki jo sicer kritizira, a ji naposled podlega – le še en spektakel. Škoda torej, da takšni osnovi ni pristavljen bolj kompetenten in subtilen scenarij ter manj divjaška, pronicljivejša režija.
