Francoska nogometna reprezentanca si je z zmago nad sosednjo Belgijo priigrala še tretji nastop v finalu svetovnih prvenstev v zadnjih dvajsetih letih. Leta 2006 so izgubili po streljanju enajstmetrovk proti Italiji, uspešnejši pa so bili osem let prej na domačem prvenstvu, ko so osvojili za zdaj edini naslov v svoji zgodovini. Priložnost, da si nogometni svet pokorijo še drugič, bodo imeli že to nedeljo.
Srečanje med poimensko najmočnejšima ekipama na prvenstvu ni prineslo velikega presežka. Za mnoge nogometne poznavalce in navijače finale pred finalom, a vložek je bil enostavno prevelik, da bi lahko spremljali predstavo na najvišjem nivoju. V prvem polčasu po ena priložnost na vsaki strani (Alderweireld za Belgijo in Pavard za Francijo), a sta se izkazala oba vratarja. Že šest minut po odmoru pa odločilna situacija – po podaji Griezmanna iz kota je z glavo zadel francoski branilec Samuel Umtiti. Belgijci so se znašli v šoku in do konca niso resno ogrozili nasprotnih vrat, bližje drugemu golu so bili Francozi, a Griezmann in rezervist Tolisso nista zadela. Po zadnjem sodniškem žvižgu so se galski petelini lahko veselili še drugega zaporednega finala na velikih tekmovanjih (pred dvema letoma so na domačem evropskem prvenstvu izgubili v finalu).
Zmagala je obramba
Veselje na francoski strani je bilo razumljivo zelo veliko. Največje zasluge za uspeh ima 49-letni selektor Didier Deschamps, ki je bil kapetan zlate generacije leta 1998. »Zelo sem ponosen na svoje igralce in na njihovo miselnost. S takim pristopom lahko osvajamo najvišje vrhove in to je tisto, kar počnemo,« je povedal nekdanji igralec Juventusa. Dodal je: »Napredek mojih fantov je izjemen. So zelo mladi in v naslednjih letih bodo še močnejši, a že zdaj so zelo uspešni. Jasno je, da ne naredimo vsega perfektno, toda pomembno je, da je viden napredek.« Precej slabše volje je bil njegov kolega na drugi strani, belgijski selektor Roberto Martinez. »Tekma je bila zelo tesna. Zmagovalca je odločila ena sama napaka. V napadu nam je zmanjkalo idej in tudi nekaj sreče. Francozi so se odlično branili, njihovi napadalni igralci so nas pokrivali zelo globoko. Kljub porazu sem zadovoljen, da smo se borili do zadnjih sekund,« je povedal Španec in Francozom v finalu zaželel veliko sreče.
Poraz je močno prizadel belgijske reprezentante, najbolj sta bila razočarana vratar Thibaut Courtois in kapetan Eden Hazard. Oba sta bila po tekmi prepričana, da je napredovala slabša ekipa, Hazard je celo dejal, da raje izgubi s tako belgijsko igro, kot zmaga s francoskim obrambnim načinom. Vendar statistika govori drugače, saj so Francozi (tudi po danem golu) več napadali – v strelih so bili modri boljši z 19:9. Bolj vesel je bil po srečanju 24-letni branilec Barcelone Samuel Umtiti, ki je bil imenovan tudi za igralca tekme. »Res je, da sem jaz dosegel gol, toda cela ekipa je igrala odlično. Zelo dobro smo igrali v obrambi, to se nam je obrestovalo,« je povedal strelec odločilnega gola. Veliko zadovoljstvo je čutiti tudi v francoski javnosti. Največji športni časnik L'Equipe je izbrance Deschampsa naslovil z »nezaustavljivi«, duška so si dali tudi navijači, ki so v Parizu po zmagi preplavili Elizejske poljane in obkrožili Slavolok zmage. Drugačna slika pa je pričakovano v Belgiji – državi, ki je narodno razdeljena na Flamce in Valonce – kjer je prav nogomet povečeval skupno narodno zavest. Ob porazu so bili razočarani in potrti, a vseeno ponosni na rdeče vrage, po njihovem mnenju najbolj nadarjeno belgijsko generacijo vseh časov.
