Ameriški predsednik je o preveliki energetski navezanosti Nemčije na Natu nevarno Rusijo razpredal med zajtrkom na ameriškem veleposlaništvu v Bruslju v družbi z generalnim sekretarjem severnoatlantskega zavezništva Jensom Stoltenbergom. Ta je kasneje poročevalcem dejal, da je Donald Trump »govoril zelo neposredno«, da pa se vse članice strinjajo, da je treba stroške obrambe enakomerno porazdeliti, ter da so lani zabeležili njihov največji porast po mnogih letih. »So razhajanja pri trgovini. To je zelo resno. Moja naloga je poskusiti čim bolj zmanjšati negativen vpliv na Nato,« je dodal Stoltenberg in povedal, da opaznega vpliva za zdaj še ni zaznati, ne more pa zagotoviti, da ga ne bo v prihodnje. »Transatlantska vez ni ena sama, mnogo jih je in nekatere med njimi so oslabele,« je še poudaril.
O milijardah, ki da tečejo v rusko blagajno
Trump je pred uradnim srečanjem voditeljev 29 članic zavezništva, ki tokrat v svoje vrste vabi še trideseto, Makedonijo, v okviru katerega se je ločeno sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim kolegom Emmanuelom Macronom, med drugim navrgel: »Mi varujemo Nemčijo, mi varujemo Francijo, mi varujemo vse te države. In nekatere med njimi sklepajo pogodbe o plinovodih z Rusijo in vplačujejo milijarde dolarjev v rusko blagajno… Mislim, da je to zelo neprimerno ... in da mora biti Nato na to pozoren.« V svoji navadi prikrojevanja podatkov je odvisnost Nemčije od ruskih energentov, potem ko se je odrekla premogu in jedrskim elektrarnam, ocenil na 60- do 70-odstotno, čeprav Nemčija z ruskim plinom in nafto pokriva le dvajset odstotkov svojih energetskih potreb.
Neodvisna Nemčija
Trump je po dvostranskem srečanju z Merklovo v svojem stilu obrnil ploščo in dejal, da ima z njo »zelo zelo dobre odnose«, da je Nemčija »izredna« partnerica« ter da sta imela »odlično srečanje« na temo vojaških izdatkov, mednarodne trgovine in migracij. Merklova je pred tem v odzivu na Trumpove jutranje pripombe dejala, da je sama osebno izkusila nadzor Sovjetske zveze, da pa združena Nemčija zdaj svobodno in neodvisno sprejema odločitve, ter zavrnila navedbe, da ne bo izpolnila obljub o dveh odstotkih BDP do leta 2024, ko bo za obrambo namenila 80 odstotkov več kot leta 2014, ko je bil v Walesu sprejet dogovor o povečanju izdatkov.
V delu srečanja, ki je bilo posvečeno obrambnim izdatkom članic ter porazdelitvi stroškov in odgovornosti, zatorej ni bilo presenečenje, ko je Trump zatrdil, da bi morali dogovorjene izdatke izpred štirih let še podvojiti. Na kasnejši novinarski konferenci je Stoltenberg v zvezi s tem dejal, da se sam osredotoča na zastavljeni cilj, Trumpov predlog pa je po neuradnih informacijah ostal preslišan tudi s strani ostalih voditeljev. Stoltenberg je prvi dan zasedanja sklenil z izjavo, da so sprejeli vrsto odločitev, ki bodo okrepile zavezništvo. Ni zanikal, da so v razpravi naleteli na nesoglasja, a poudaril, da stopajo naprej še močnejši. Voditelji so ponovno poudarili zavezo skupni obrambi, potrdili nadaljnji suspenz sodelovanja z Rusijo, znova obsodili aneksijo Krima ter odobrili nebojno vojaško misijo za Irak.
