Nobenih čustev ni danes pokazala 43-letna Beate Zschäpe, ko jo je münchensko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri rasno motiviranih umorih v prejšnjem desetletju. Kot članico neonacistične skupine Nacionalsocialistično podzemlje so jo spoznali za sokrivo umora osmih priseljencev turškega rodu, enega grškega in nemške policistke v letih od 2000 do 2007.
Gre za eno najodmevnejših sodnih procesov v sodobni Nemčiji, ki traja pet let in očitno še ni pri koncu. Zschäpejeva se bo na razsodbo namreč pritožila.
Umori so pretresli Nemčijo, ki ni bila vajena takšnega desničarskega nasilja. To je bil tudi še čas pred migrantsko krizo, ko v državi ni bilo razprave o tujcih, kakršni so priča zdaj. Policija je v poročilu pozneje tudi zapisala, da so močno podcenjevali možnost skrajnodesničarskega nasilja in da so napake pripomogle k temu, da je skupina ostala neopažena pri odgovornih institucijah.
Sostorilca storila samomor
Sodniki so dejali, da nosi Zschäpejeva posebej velik delež krivde, in so ji naložili najvišjo mogočo kazen. Sama je vedenje o umorih zanikala, je pa pozneje obžalovala, da ni ustavila početja sostorilcev, Uweja Mundlosa in Uweja Böhnhardta, s katerima je po navedbah tožilstva sodelovala pri ustrahovanju priseljencev z arbitrarnimi umori. Pri tem je neonacistka pokazala voljo do dejanj in oblikovala »tretjino zarotniškega triumvirata«, je sklenilo sodišče.
Oba sostorilca sta umrla leta 2011. Storila naj bi samomor z aktiviranjem eksplozivnih sredstev, čemur je sledil požar v hiši v Eisenachu, kjer so bivali, ko je policija skupino po naključju odkrila. Njeno nasilje, ki ga je potem razkrila, je bilo najhujše po dejanjih skrajnolevičarske Frakcije rdeče armade, ki se je razpustila pred dvajsetimi leti, pred tem pa zagrešila vsaj 34 umorov.
»To je pravična kazen za nacionalsocialistično podzemlje, za njene hladnokrvne in dotlej nepredstavljive zločine,« je razsodbo komentiral Joachim Herrmann, notranji minister Bavarske, kjer se je zgodilo pet od desetih umorov. »Za to, kar so storilci zagrešili, se ni mogoče odkupiti. Žrtev ne bomo nikoli pozabili,« pa je dejal nemški zunanji minister Heiko Maas.
Poleg Zschäpejeve so na zatožni klopi sedeli še štirje podporniki skrajne skupine. Vsi so bili spoznani za krive, nekateri od njih podpiranja teroristične organizacije, drugi pa še zaradi pomoči pri umorih, ker so priskrbeli orožje. Eden je bil obsojen na dve leti in pol zapora, dva na tri leta in zadnji na deset let.
Zunanje ministrstvo Turčije, ki je z Nemčijo v slabih odnosih, je ocenilo, da sojenje ni razkrilo vsega ozadja umorov njenih državljanov. »Žal današnja razsodba ni popolnoma osvetlila resničnih kriminalcev, zaledja morilcev ter povezav med globoko državo in obveščevalnimi službami,« je zapisalo turško zunanje ministrstvo. ba, agencije
